Svet
4021 ogledov

V Franciji se lahko zgodi nepojmljivo

Macron Epa
Med Marine Le Pen in Emmanuelom Macronom se obeta tesnejša bitka kot pred petimi leti. Izid je precej bolj negotov.

Končni izidi prvega kroga predsedniških volitev v Franciji so potrdili, da se bosta 24. aprila tako kot že pred petimi leti v tekmi za Elizejsko palačo pomerila trenutni predsednik Emmanuel Macron in skrajno desna političarka Marine Le Pen. Pred njima sta dva tedna kampanje pred drugim krogom, katerega izid velja za bolj negotovega kot leta 2017.

Macron je na volitvah v nedeljo prejel 27,85 odstotka glasov, Marine Le Pen pa 23,15 odstotka podpore, izhaja iz popoldne objavljenih končnih rezultatov, ki so potrdili v nedeljo objavljene izide vzporednih volitev.

Pred dvojico sta sedaj dva tedna intenzivne volilne kampanje, ki jo je Macron že danes začel z obiskom majhnega mesta Denain na severu Francije, kjer so mu volivci namenili šele tretje mesto. Le Penova pa ima danes predviden sestanek s svojo volilno ekipo, preden se znova loti nagovarjanja svojih najzvestejših volivcev v majhnih krajih in na francoskem podeželju.

Marine le Pen | Avtor: EPA EPA

Razmere precej bolj negotove kot pred petimi leti

Tokrat se med politikoma v drugem krogu napoveduje precej tesnejša bitka kot pred petimi leti. Štiri nove ankete, objavljene v nedeljo zvečer, Macronu v povprečju napovedujejo zmago s 53 odstotki proti 47 odstotkom, ena od njih pa celo z zgolj 51 odstotki.

Če je pred petimi leti Macron že vnaprej vedel, da bo v drugem krogu volitev premagal Le Penovo, so letos razmere precej bolj negotove, je za STA ocenila programska koordinatorica pariške pisarne think-tanka Evropski svet za zunanje odnose Mathilde Ciulla. Kot je dodala, bo moral Macron v boj za glasove volivcev, zelo aktiven bo moral biti, da prepriča kar največ ljudi.

Pred prvim krogom Macron sicer ni sodeloval na soočenjih na televiziji, veliko soočenje med kandidatoma pred drugim krogom pa bo prihodnjo sredo, 20. aprila. "Če bo imela Le Penova odlično kampanjo, ima nekaj možnosti za zmago, kar je nepojmljivo," je za STA ocenil francoski novinar Florent Gaillard. Ob tem je spomnil, da je pred petimi leti vodji Nacionalnega zbora v soočenjih med prvim in drugim krogom povsem spodletelo.

Pomembni bodo glasovi tistih, ki so glasovali za preostale kandidate

Poleg tega bo za izid drugega kroga pomembna podpora volivcev, ki so v prvem krogu svoj glas namenili kateremu od preostalih desetih kandidatov. Macron je že v nedeljo zvečer dobil podporo večine poraženih predsedniških kandidatov, medtem ko je k oddaji glasu za Le Penovo pozval skrajno desni kandidat Eric Zemmour.

Ciulla je kot zelo pomembne izpostavila volivce, ki so v prvem krogu glasovali za skrajno levega predsedniškega kandidata Jean-Luca Melenchona. Ta je namreč le za las zaostal za Le Penovo in posledično za drugim krogom, saj mu je pripadlo kar 21,95 odstotka glasov. Melenchon je svoje volivce pozval, naj ne dajo glasov desničarki, a jim obenem ni rekel, naj glasujejo za sedanjega predsednika. Lahko se zgodi, da dela njegovih volivcev čez dva tedna sploh ne bo na volišče, je ocenila.

Na četrtem mestu je pristal Zemmour s 7,1 odstotka, zmerno desna republikanka Valerie Pecresse pa je z vsega 4,8-odstotno podporo zabeležila doslej najslabši volilni rezultat za svojo stranko. Tudi preostalih sedem kandidatov je ostalo pod petimi odstotki podpore, zeleni Yannick Jadot je denimo osvojil 4,6 odstotka glasov. Socialistka Anne Hidalgo pa je z 1,75 odstotka podpore tako kot Pecressova zabeležila doslej najslabši izid za stranko.

Francija volitve volilna skrinjica | Avtor: Profimedia Profimedia

Tradicionalne delitve ni več

Prav iz vrst socialistov in republikancev so v preteklosti tradicionalno prihajali francoski predsedniki in Gaillard na podlagi tokratnih izidov ocenjuje, da v Franciji ni več tradicionalne delitve na levico in desnico. "Konec je običajne delitve na levico in desnico, priča smo tripolarizaciji političnega življenja - skrajna levica, sredina in skrajna desnica," je dejal.

Dejstvo, da niso presegli praga petih odstotkov glasov, sicer utegne marsikateremu kandidatu povzročiti tudi finančne težave, saj francoska zakonodaja v takih primerih predvideva le povrnitev stroškov kampanje v višini 800.000 evrov. V primeru višje podpore ta znesek znaša osem milijonov evrov.

Pecressova je tako danes že pozvala k finančnim prispevkom za pokritje stroškov kampanje, češ da gre za preživetje republikanske desnice.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 9
  • kapibara1 22:22 13.april 2022.

    Mij glas za : Le Penovo

  • QSprm 18:31 11.april 2022.

    Macron je placanec oligarhij, ki sami sebe klicejo WEF. Edino pravicno bi bilo in spodobilo bi se, da se ga postavi na svoje mesto na smetiscu zgodovine.

  • mph2 18:31 11.april 2022.

    Le Penova lahk pozabi, dobila bo v drugo vse glasove iz 1. kroga, med tem, ko bo velika večina vseh ostalih, ki niso volili Macrona, dali glas njemu (izjema jasno drugi desnosučni kandidati). Največja nevarnost bi bila, da ostanejo volilci ...prikaži več doma, čeprav je ona zadnja, ki bi njej ali njeni mentaliteti dali glas.