V senci ameriško-izraelske vojne proti Iranu potekajo "zadržani" poskusi oživitve pogajalskega procesa, da bi dosegli neko vrsto sporazuma med Ukrajino in Rusijo, če ne mirovnega sporazuma, pa vsaj dogovor o prekinitvi spopadov.
Vendar pa naj bi se v Kremlju že oblikovala nekakšna "izhodna strategija" iz agresije na sosednjo državo, ki se je za Rusijo spremenila v nočno moro. Rusija je namreč že več kot štiri leta obtičala brez večjih premikov, medtem ko gospodarstvo peša pod pritiskom številnih negativnih posledic, ki jih je povzročila avantura ruskega voditelja Vladimir Putin.
Dossier Center poroča, da so zaposleni v Kremlju na predstavitvi začeli delati že februarja, v svojem najnovejšem poročilu navaja Inštitut za preučevanje vojne (ISW). Vir blizu predsedniške administracije je za Dossier Center povedal, da je bila predstavitev pripravljena zaradi skrbi Kremlja glede slabih rezultatov ruskih sil na bojišču in neugodnega vpliva vojne na rusko gospodarstvo.
!Najverjetnejši scenarij" iz predstavitve naj bi predvideval, da ZDA podpišejo dve ločeni mirovni pogodbi, eno z Rusijo in drugo z Ukrajino, po katerih bi Rusija prevzela nadzor nad Doneško in Lugansko regijo, se umaknila iz Sumijske in Harkovske oblasti ter zamrznila frontno črto v Hersonski in Zaporoški oblasti.
Oblikovanje zgodbe in utišanje kritik
Ta scenarij predvideva tudi odpravo ameriških sankcij proti Rusiji, medtem ko bi evropske sankcije ostale v veljavi. Ukrajina bi imela nevtralen status in bi služila kot "tamponsko območje" med Rusijo in Zahodom, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa bi ostal na oblasti. Rusija bi dosegla le "simbolično in omejeno denacifikacijo" Ukrajine, kar je eden izmed domnevnih ciljev "posebne vojaške operacije", ki jo Putin še danes, več kot štiri leta po začetku obsežne invazije, vztrajno omenja.
Izseki iz predstavitve obravnavajo tudi retorične okvire za razlago mirovnega sporazuma ruski javnosti, vključno z zgodbami, da je Rusija preprečila humanitarno katastrofo v Donbasu, da je dosegla največje možne rezultate brez splošne mobilizacije, da je Putin preprečil zahodne poskuse širjenja in podaljševanja konflikta ter da Putin najbolje ve, kaj je dobro za Rusijo.
Prosojnice po navedbah ne predstavljajo uradnega ruskega stališča glede pogajanj, vendar je prikazani scenarij konca vojne podoben temu, kar je Kremelj v zadnjih mesecih opisoval kot sprejemljivo rešitev. Kljub temu predsedniška administracija napačno predstavlja ta scenarij kot veliko rusko popuščanje, saj ruskim silam verjetno ne bo uspelo vojaško zavzeti preostanka Doneške oblasti v kratkoročnem ali srednjeročnem obdobju, če jim bo to sploh uspelo, zaključuje ISW.
Nove mirovne pobude
Medtem je ruska vojna proti Ukrajini v veliki meri padla v drugi načrt, odkar je Donald Trump pred več kot dvema mesecema uresničil dolgoletne sanje izraelskega premierja Benjamin Netanjahuja o vojaškem rušenju režima v Teheranu ter začel kampanjo napadov na Iran z imenom "Epski bes". Ta je povzročila iransko blokado Hormuške ožine, ključne poti, po kateri poteka približno petina svetovne oskrbe z nafto. Nobeden od ciljev, ki jih je izpostavljala ameriška administracija, še ni bil dosežen – in še vedno ni jasno, ali bodo oziroma v kolikšni meri bodo – medtem ko Trump obupano išče izhod iz težave, ki jo je ustvaril sam, pri tem pa skoraj povsem ignorira vse tradicionalne zaveznike razen Izraela.
Financial Times je v četrtek poročal, da se voditelji EU pripravljajo na morebitne pogovore s Putinom, sklicujoč se na visokega uradnika. Časnik navaja, da predsednik Evropskega sveta António Costa vidi potencial v tem, da bi EU vodila pogovore s Putinom, in da ima evropski blok pri tem podporo Zelenskega. "Pogovarjam se s 27 nacionalnimi voditelji EU, da bi ugotovili, kako se najbolje organizirati in kaj potrebujemo za učinkovite pogovore z Rusijo, ko bo nastopil pravi trenutek," je dejal Costa, kot poroča ruska državna agencija TASS, ki povzema članek FT-ja. Po navedbah Financial Timesa je spremembo stališča evropskih voditeljev spodbudilo vse večje nezadovoljstvo s pristopom ameriškega predsednika k reševanju ukrajinskega konflikta.
Trilateralna pogajanja in maksimalistične zahteve Moskve
Visoki ruski diplomat Rodion Mirošnik je nedavno za časnik Izvestija izjavil, da Rusija Evropske unije ne vidi kot možnega posrednika v pogajanjih o Ukrajini, saj je po njegovih besedah postala neposreden udeleženec konflikta. Mirošnik je poudaril, da Bruselj nikoli ni predlagal konkretnih načinov za rešitev konflikta, vendar bo Moskva preučila morebitno enotno javno stališče, če bi ga EU teoretično predstavila.
Po drugi strani se že nekaj časa razmišlja tudi o možnosti trilateralnih pogovorov o Ukrajini med Kijevom, Moskvo in Washingtonom. Jurij Ušakov, pomočnik ruskega voditelja Putina, je dejal, da se pričakuje, da bo ta korak storil Kijev oziroma Zelenski, poroča TASS.
Medtem je glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov v četrtek prispel v Miami na vrsto srečanj z ameriškimi predstavniki v prizadevanjih za obnovitev mirovnih pogajanj. Umerov je zadolžen za razpravo o morebitni izmenjavi vojnih ujetnikov in za okrepitev diplomatskih prizadevanj za končanje vojne, je na omrežju X objavil Zelenski.
