Svet
38 ogledov

V Kumrovcu običajen dan

1/6
Žurnal24 main
V Titovem rojstnem Kumrovcu danes povsem običajen dan. Nekdanji dan mladosti so obeležili v soboto, ko se je tam zbralo okrog 11 tisoč ljudi, tudi delegacija slovenske Zveze borcev.

V kumrovškem muzeju, ki je posvečen spominu na nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita, je danes "povsem običajen dan", nam je povedala Branka Sprem Lovric. "Dan mladosti smo obeležili že v soboto, ko nas je obiskalo okrog 11 tisoč ljudi."

Proslavo sta pripravili Zveza društev Josip Broz Tito ter Zveza antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške, ki vsako leto povabi tudi delegacijo zveze združenj borcev iz Slovenije. "Letos se je prireditve udeležila naša tričlanska delegacija pod vodstvom predsednika združenja Janeza Stanovnika," nam je povedal podpredsednik zveze Slavko Grčar in dodal, da se poleg tega vsako leto okrog nekdanjega dneva mladosti v Kumrovec odpravi mnogo Slovencev.

Muzej v Kumrovcu na leto obišče okrog 145 ljudi: "Od tega je 30 odstotkov tujcev in približno 15 odstotkov Slovencev," je povedala vodička kumrovškega muzeja, Branka Sprem Lovric.

Za in tudi proti
Za razliko od prejšnjih let je letošnjo prireditev policija razglasila za dogodek visokega tveganja, saj so v Kumrovec prišli tudi nasprotniki nekdanjega voditelja, ki so protest poimenovali "V Kumrovec proti Titu". Na ta način naj bi opozorili na "dejstvo, da se v Kumrovcu poveličuje zločin proti hrvaškemu narodu". Njihovemu pozivu je sledilo okrog 150 ljudi.

Slavko Grčar iz slovenskega združenja borcev ob tem poudari: "Osnovni zločin nad hrvaškim narodom so povzročili ustaši v času nemške okupacije. Uprizarjali so množične zločine od Jasenovca naprej. Kar se je dogajalo po drugi vojni, je le odziv na vse strahote, ki so se dogajale med drugo vojno."

Tito – velika zgodovinska osebnost
Ob današnjem dnevu zveza ne pripravlja obeležij, pri tem pa Grčar izpostavi, da v Titu vidijo veliko zgodovinsko osebnost, pomembno ne le pri organizaciji narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji, pač pa tudi v povojni graditvi in utrjevanju miru na svetu.

"Tudi sicer smo živeli v državi, ki je bila odprta v svet, ki je zagotavljala visoko stopnjo socialne varnosti. Vse te okoliščine je treba obravnavati z občutkom, ne pa sprejemati floskule o tem, da je bilo vse v prejšnjem sistemu domala zločinsko in da se je svoboda začela šele 91. leta. Velikanska večina ljudi, ki je živela v tistem času, bo zgodbo znala povedati drugače," sklene Grčar.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.