V ženskem zaporu v Hondurasu je v torek prišlo do hudih izgredov, pri čemer je umrlo najmanj 41 zapornic. Nasilje naj bi izbruhnilo zaradi spora med dvema rivalskima tolpama. Tudi predsednica države Xiomara Castro je za nasilje obtožila ulične tolpe (maras), ki v veliki meri obvladujejo zapore.
Priče poročajo, da so nasilje v zaporu Tamara severozahodno od prestolnice Tegucigalpa začele pripadnice tolpe Barrio 18, ki so streljale na druge zapornice, jih zabadale in zažigale. Šlo naj bi za spopad s pripadnicami rivalske tolpe Mara Salvatrucha (MS-13). V bolnišnici v Tegucigalpi so zaradi strelnih ran in vbodnih ran z nožem zdravili najmanj sedem zapornic, so povedali tamkajšnji zaposleni.
A riot Tuesday at a women prison in Honduras left at least 41 inmates dead, the Public Ministry's Forensic Medicine Directorate confirmed. pic.twitter.com/0oZWX5jbpi
— China Xinhua News (@XHNews) June 21, 2023
Prisostovali tudi pazniki
Predsednica Hondurasa je dejala, da so bili izgredi načrtovani in naj bi potekali z vednostjo paznikov, zato je napovedala drastične ukrepe proti odgovornim.
Vodja sistema državnih zaporov Julissa Villanueva pa je povedala, da se je upor verjetno začel zaradi nedavnih poskusov oblasti, da bi zatrle nezakonite dejavnosti v zaporih. Šlo naj bi za odziv na ukrepe, ki jih oblasti izvajajo proti organiziranemu kriminalu.
Za hudo nasilje v zaporih in tudi na ulicah v Hondurasu, Gvatemali in El Salvadorju so v večini odgovorne ulične tolpe. Tudi v državnih zaporih, kjer zaporniki pogosto sami določajo pravila in prodajajo prepovedano blago, imajo kriminalne združbe veliko nadzora.
Gre za najhujšo tragedijo v ženskem zaporu v Srednji Ameriki po letu 2017, ko so dekleta v mladinskem prevzgojnem zavodu v Gvatemali zažgala vzmetnice v znak protesta proti posilstvom in drugemu slabemu ravnanju v hudo prenapolnjenem zavodu. V požaru je takrat umrlo 41 deklet. Najhujša tovrstna tragedija se je prav tako zgodila v Hondurasu, v zaporu Comayagua, ko je v požaru, ki ga še niso pojasnili, leta 2012 umrlo 361 ljudi.
