Voditelji EU so na zasedanju v Bruslju podprli načrt Evropske komisije za okrepitev obrambnih zmogljivosti držav članic, ki med drugim predvideva nov finančni instrument v vrednosti 150 milijard evrov za naložbe v obrambo. Glede nadaljnje podpore Ukrajini se medtem zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana niso uspeli poenotiti.
Predsedniki vlad in držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, so podprli ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije za "ponovno oborožitev Evrope". Komisija namerava v okviru načrta vzpostaviti nov finančni instrument EU, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo.
Sredstva bodo po besedah predsednice Evropske komisije namenjena nabavam obrambnih zmogljivosti, pri katerih je potrebno ukrepanje na evropski ravni. Med drugim gre za sisteme protizračne in protiraketne obrambe, drone, rakete in topništvo.
Voditelji so Svet EU, v katerem so zastopane države članice, pozvali, naj ta predlog obravnava prednostno. Predlog pravne podlage za instrument mora sicer komisija še predstaviti.
Slovenija bo morala izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišati pred letom 2030. Da bo treba sredstva za obrambo dvignit prej in bistveno bolj kot na dva odstotka, meni tudi prvak opozicijske SDS Janez Janša, ki opozarja, da dvigi ne smejo iti na račun zdravstva, šolstva, konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Odstopanje od fiskalnih pravil za potrebe obrambe
Obenem so pozdravili namero komisije, da Svetu EU predlaga sprožitev t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil. To bo članicam omogočilo zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo za največ 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja, je v torek ob predstavitvi načrta povedala von der Leyen.
Če bodo v štirih letih vse članice postopoma povečale izdatke za obrambo za 1,5 odstotka BDP, bo to pomenilo 650 milijard evrov dodatnih naložb, so pojasnili uradniki EU. Odstopanje od fiskalnih pravil bo namreč možno samo za potrebe obrambe. Skupno bi tako lahko z načrtom po navedbah Bruslja mobilizirali skoraj 800 milijard evrov naložb v obrambo.
Predsedniki vlad in držav članic so v danes sprejetih sklepih o obrambi pozvali še k spremembi politike Evropske investicijske banke (EIB) glede posojanja obrambni industriji.
Se jim pa medtem zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana ni uspelo dogovoriti o sklepih glede nadaljnje podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Orban nasprotuje predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.
Fotka je fenomenalna: sv. Ursula....zvezde pa to!
Je res možno, da jaz kot navaden državljan, vem več o dogajanjih na bojiščih UA več kot katerikoli državnik EU. Mogoče pa res, saj presedim za rač. skoraj cel dan in sem seznanjen z vsakim objavljenim uničenjem oklepa in vojakov… ...prikaži večv ene in druge strani. Jaz se sploh ne sekiram, da Rusi ne bodo zmagal, jaz samo želim, da bi vojna trajala tako dolgo, da Rusi pridejo do Dnjepra po celi dolžini reke. Zatosem za pošiljanje orožja UA in sem proti Trumpu , kajti mir bi Ruse zaustavil v njihovih osvobojen
Vso to na novo proizvedeno orožje bo verjetno na elektriko v skladu s politiko zelenega prehoda .... pa to