Po več kot 99 odstotkih preštetih glasov je imel Milanović podporo nekaj manj kot 790.000 državljanov, Primorac pa nekaj več kot 310.000.
Sledi neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić z 9,23 odstotka glasov, četrta pa je Ivana Kekin iz zeleno-leve stranke Zmoremo!, za katero je glasovalo 8,85 odstotkov volivcev. Ostali štirje kandidati so prejeli med 0,9 in pet odstotkov glasov.
Hrvaški državljani so danes volili tudi v 38 drugih državah. V Sloveniji je za Milanovića glasovalo 57 volivcev, sledi Kekin z 52 glasovi, tretji pa je Primorac z 29 glasovi.
Javnomnenjske ankete med predvolilno kampanjo so Milanoviću, ki ga podpira največja opozicijska stranka SDP, v prvem krogu pripisovale manj kot 40 odstotkov glasov, Primorcu pa med 20 in 25 odstotkov glasov. Podpora Selak Raspudić in Kekin se je gibala okoli desetih odstotkov. Današnji rezultati vzporednih volitev so Milanoviću pripisovali zmago že v prvem krogu.
Hrvaški analitiki so tako kot predvolilne ankete napovedovali, da bo v prvem krogu največ glasov osvojil Milanović, pa tudi to, da ne bo zmagal v prvem krogu. Kljub temu je glede na odzive v medijih danes vse presenetila visoka podpora, ki so mu jo volivci namenili že v prvem krogu.
Današnjega prvega kroga se je po podatkih državne volilne komisije do 16.30 udeležilo okoli 36 odstotkov volivcev, kar je približno tri odstotne točke manj kot v prvem krogu predsedniških volitev leta 2019.
Državna volilna komisija ni poročala o večjih nepravilnostih.
Kot da bi v Sloveniji kandidiral Kučan proti Janši
Ne more država napredovati z reformami, če so politiki s trajnim mandatom prilepljeni na vse vrste funkcij z zamerami in prepiri starimi 30 let in več. Tudi Hrvaška rabi zakon za omejitev kandidatom po drugem mandatu, adijo ! Nazaj na trg dela.
Plenković bo itak rekel, da se je Putin vmešaval. Stalno mu očita, da je rusofil. Čestitka kockastim, za trezno odločitev in izvolitev.