Raziskovalci Svetovne meteorološke organizacije (WMO) v novi letni analizi opozarjajo, da bomo skoraj zagotovo v naslednjih petih letih zabeležili najtoplejše leto v zgodovini meritev.
Ekipa vremenoslovcev iz 11 različnih centrov, ki jih koordinira britanski meteorološki urad, je izračunala 48-odstotno verjetnost, da bo Zemlja v naslednjih petih letih vsaj začasno dosegla dvig povprečne letne temperature za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Še leta 2015 je bila ta verjetnost skoraj nič odstotna, sedaj pa vse kaže, da bodo temperature med letoma 2022 in 2026 za okoli 1,1 in 1,7 stopinje Celzija višje kot pred 150 leti.
Podatek o verjetnosti je narasel tudi v primerjavi s prejšnjim letom, saj so še lani isti strokovnjaki izračunali, da je verjetnost, da dosežemo točko segrevanja za 1,5 stopinje Celzija, okoli 40-odstotna. Pred desetletjem je bila ta verjetnost le okoli 10-odstotna. Kot so zapisali, verjetnost narašča z višanjem temperatur.
''Eno leto preseganja temperatur nad 1,5 °C ne pomeni, da smo presegli prag Pariškega sporazuma, vendar pa razkriva, da se vedno bolj približujemo situaciji, ko bi lahko 1,5 °C presegli za daljše obdobje,'' je napovedal znanstvenik iz britanskega urada za meteorologijo Leon Hermanson.
Leti 2016 in 2020 sta bili najtoplejši leti v zgodovini meritev.
The odds of at least one of the next 5 years temporarily reaching the #ParisAgreement threshold of 1.5°C have increased to 50:50. In 2015 the chance was zero.
— World Meteorological Organization (@WMO) May 9, 2022
Very likely (93%) that one year from 2022-2026 will be warmest on record: WMO and @metoffice update.#ClimateChange pic.twitter.com/UVj0QNoxef
Že manjši dvig temperatur ima težje posledice
Povprečne svetovne temperature so se prvič dvignile za eno stopinjo Celzija nad predindustrijsko raven leta 2015, ko je bil podpisan Pariški podnebni sporazum, v okviru katerega želijo države članice izpolniti prizadevanja, da se dvig povprečne letne temperature ohrani pod 1,5 stopinje Celzija.
''Podatek 1,5°C ni neka naključna statistika. To je prej pokazatelj točke, na kateri bodo podnebni vplivi postali vse bolj škodljivi za ljudi in celoten planet," je dejal generalni sekretar WMO prof. Petteri Taalas. Ob tem je opozoril, da bodo temperature naraščale zaradi toplogrednih izpustov, oceani bodo postajali toplejši in bolj kisli, morski led in ledeniki bodo izginjali, gladina morja se bo dvignila in vse več bo vremenskih ekstremnih pojavov.
Poročilo še kaže, da bo imelo segrevanje ozračja do leta 2026 največji vpliv na arktično regijo, saj bo razlika v temperaturah v primerjavi z dolgoletnim povprečjem na teh območjih kar trikrat večja.
Še eden v vrsti nategunskih sponzoriranih člankov, katerih posledice so višje cene CO2 kuponov in s tem energentov...Niti ena navedena trditev nima znanstvene podlage..
Ni tako slabo kot pišete. Z tehnokogijo za manipuliranje vremena nas še preveč ohlajate....brez toplote ni življenja...več je je, bolj enakomirno smo ogreti in manj je raznij tržav z vetrom in poplavami...