Za enosmerno vozovnico na Mars tudi Slovenec

Mars One je projekt, v okviru katerega naj bi na Zemljinega soseda leta 2022 odpotovala prva četverica astronavtov in s tem začela stalno človeško kolonizacijo na planetu. S tem projektom bi človeštvo povezali in pridobili navdih za prihodnje generacije, pravijo avtorji projekta. 

Prijavi se lahko vsakdo, starejši od 18 let. Izpolniti mora poseben obrazec s samopredstavitvijo, plačati pa je treba tudi prijavnino. Za Slovenijo ta znaša 25 dolarjev (19 evrov), medtem ko je za državljane ZDA denimo 38 dolarjev (28 evrov). Višina pristojbine je po pojasnilih organizatorja odvisna od BDP na prebivalca v posamezni državi.

Vsi zainteresirani pa morajo vnaprej razčistiti najpomembnejše dejstvo projekta – povratne vozovnice ni, kdor bo zapustil Zemljo, se ne bo nikoli več vrnil. Vseeno si je, kot omenjeno, od aprila do danes že več kot sto tisoč ljudi želelo postati pionir in pisati novo poglavje v človeški zgodovini.

Letos znanih 40 finalistov

Prva odprava bo stala okoli šest milijard dolarjev, ocenjuje direktor in soustanovitelj družbe Mars One Bas Lansdorp. Do denarja naj bi prišli s pomočjo sponzorjev in prodajo medijskih pravic za različne oddaje in filme o projektu, ki naj bi dokumentirali celotno odpravo že vse od priprav na Zemlji dalje. 

Še letos bodo izmed vseh prijav pri Mars One izbrali narodnostno mešano skupino 40 ljudi, ki bodo nato šli skozi obsežna testiranja in treninge. V osmih letih se bodo morali naučiti vsega, kar jim bo prišlo prav v preostanku življenja, ki ga bodo preživeli 225 milijonov kilometrov (povprečna razdalja med tretjim in četrtim planetom Osončja) stran od preostale človeške civilizacije.

Med drugim se bodo morali naučiti sami oskrbeti rane ali zlome ter zdraviti bolezni, do pičice popravljati vesoljsko domovanje, gojiti zelenjavo in preostalo hrano ali pridobivati vodo iz Marsove prsti.

Atmosfera jih bo že čakala 

Septembra 2022 naj bi proti Marsu odletela prva mednarodna odprava z dvema moškima in dvema ženskama na krovu. Na Rdečem planetu bi pristali aprila 2023 in s pomočjo tovora, ki ga bodo pripeljali s seboj, začeli graditi kolonijo. Na vsaki dve leti bodo sledili novi kolonizatorji, načrtujejo pri Mars One.

Voda v Marsovem površju bo prišla prav tudi za pridobivanje vodika in kisika, s pomočjo zadnjega bodo dihali, elektriko bodo zagotavljali paneli za sončno svetlobo. Delno bodo zaprti habitat kolonije, v kateri bo lastna atmosfera, že prej pripravili roverji, ki jih bodo vnaprej poslali na Mars. Da pa bi lahko vzpostavili atmosfero na celotnem planetu Mars, bi po mnenju Lansdorpa preteklo na stotine let. Kolonizatorjem bi bile v pomoč tudi pošiljke brezpilotnih tovornih ladij z Zemlje, dva roverja in lastni komunikacijski sateliti.

Vsak astronavt bo imel na Marsu okoli 50 kvadratnih metrov lastnega bivalnega prostora v precej luksuzno zastavljenih bivališčih. A hkrati se bo poleg precej samotnega življenja med drugim moral navaditi na neprestano brnenje sistemov za podporo aparatur, ki mu bodo omogočale življenje, opozarjajo pri Mars One. Ko bo zapustil varno zavetje habitata, si bo moral nadeti posebno vesoljsko obleko, še naštevajo na spletni strani projekta.

Nasa za zdaj ocenjuje kot samomorilsko

Medtem ko so Lansdorp in njegova ekipa prepričani v možnost uspeha misije, pa so pri ameriški vesoljski agenciji Nasa precej skeptični do načrtov privatne družbe. Kot so za CNN pojasnili strokovnjaki, so tveganja, povezana s potjo in življenjem človeka na Marsu, za zdaj preprosto prevelika.

Med največjimi skrbmi, ki trenutno Naso odvračajo od podobnih projektov, je visoko sevanje, ki v vesolju vpliva na ljudi in lahko bistveno poveča možnost za nastanek rakavih obolenj, če so ljudje predolgo zunaj z zaščito obdane Zemlje. Je pa tudi res, da bodo izbrani astronavti gotovo v zelo dobri kondiciji in v vesolju ne bodo podvrženi dejavnikom tveganja, kot sta nezdrava prehrana ali kajenje. 

Nasa se sicer trenutno posveča predvsem razvoju takšnih pogonskih motorjev, ki bi prepolovili pot na dolge razdalje, hkrati pa tudi razvijajo tehnike, ki bi osvajalce vesolja bolj ščitile pred vesoljskim sevanjem.

A Lansdorp je kljub kritikam in pomislekom odločen ter navaja besede Johna F. Kennedyja: "Da bomo šli na Luno, se nismo odločili, ker je to lahko, temveč ker je tako težko."