Projekt je zelo pomemben za Rusijo, ki se bo s tem še utrdila kot ena glavnih energetskih velesil sveta, pa tudi za Slovenijo, saj bo del plinovoda, ki bo ruski plin pripeljal v Evropo, tekel čez slovensko ozemlje.
Gradnja skoraj 2500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije pripeljal v Italijo, naj bi bila končana do leta 2015. Naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni pričakovati pred letom 2014, naj bi presegla milijardo evrov.
Preko Južnega toka, ki se bo izognil pogosto nezanesljivim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina. Nekateri analitiki ob tem opozarjajo, da se bo energetska odvisnost Evrope, ki iz največje države na svetu uvozi približno tretjino plina, od Rusije še okrepila.
Pod morjem bodo plinovod gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe iz posameznih držav. Projekt je po oceni iz leta 2010 vreden 16 milijard evrov, mnogi pa opozarjajo, da bo ta znesek na koncu precej višji. Nekateri analitiki celo menijo, da je projekt predrag, da bi ga lahko financirali, a v Gazpromu vztrajajo, da bo Južni tok ugledal luč sveta.
Varjenje prvega spoja plinovoda Južni tok bo pospremila tudi delegacija iz Slovenije - minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, državni sekretar na omenjenem ministrstvu Igor Šalamun, predsednik uprave in glavni direktor družbe Geoplin Boštjan Napast, direktor Plinovodov Marjan Eberlinc in podpredsednik podjetja Comita Aljoša Ivančič. V sklopu programa je predviden tudi podpis dokumenta ob odprtju projekta Južni tok, ki ga bo podpisal minister Černač.
