Kot v vsakem mesecu, ki se začne z nedeljo, je tudi v januarju 2023 trinajsti dan padel na petek. Ta kombinacija naj bi, po prepričanju mnogih v zahodni kulturi, prinašala neugodno energijo. Izvor tradicije je nejasen.
Zgodovinar Donald Dossey je prepričanje razlagal z nordijskimi miti. Ljudsko izročilo o mitoloških junakih naj bi se sčasoma preoblikovalo v urbano legendo.
Ena bolj prepoznavnih nordijskih zgodb namreč govori o večerji bogov v Valhalli. Povabljenih je bilo 12 bogov. Prevarantski bog Loki naj bi se kot trinajsti, nepovabljeni gost pridružil zabavi. S svojimi spletkami je dosegel, da je Odinov sin Höðr s puščico smrtno ranil Baldrja.
Po tem umoru je Zemljo, po nordijskem izročilu, zajela tema in globoko žalovanje za umrlim Baldrjem. Dan njegove smrti je postal dan splošne nesreče. Ker je bil Loki trinajsti gost večerje, je ta številka obveljala za nesrečno.
Trinajst gostov na večerji je tudi znan krščanski motiv. Gre seveda za "zadnjo večerjo" Jezusa Nazarečana, ki se je odvila dan pred njegovo smrtjo na "veliki petek". Na večerji je bilo ob Jezusu še dvanajst apostolov. Med njimi je bil Juda, ki je svojega učitelja izdal oblastem.
Ena od urbanih legend govori o tem, da je na petek, 13. marca umrl veliki mojster reda vitezov templjarjev - Jacques de Molay. Slednji naj bi na čelu svoje organizacije postal politično in finančno premočan, v spletkah cerkvenih vplivnežev je potegnil kratko.
Njegovo aretacijo in usmrtitev marca 1314 so sprva pripisovali francoskemu kralju Filipu Lepemu, toda zgodovinarji so danes mnenja, da je umrl zaradi obtožb v Franciji prisotnih papeških legatov in kardinalov.
Prav tako datum njegove usmrtitve najbrž ni bil 13. dan v mesecu, ampak zadnje ugotovitve kažejo na to, da je bil ubit 11. ali 18. marca 1314. Umrl je na otoku v reki Seni v Parizu. Usmrtili so ga z ognjem, privezanega na kol.
V pisano popularno kulturo je negativna konotacija današnjega datuma prišla na začetku 19. stoletja. V francoski drami Les Finesses des Gribouilles iz leta 1834 eden od likov reče: "Rojen sem bil na petek, 13. decembra leta 1813. Iz tega izvira vsa moja nesreča!"
Urbana legenda pravi še, da se na petek 13. zgodi več nesreč. Statistika pravi ravno obratno. Nizozemski center za zavarovalniško statistiko je v razsikavi ugotovil, da se na ostale petke povprečno zgodi okrog štiri odstotke več prometnih nesreč kot na petek 13. To so pripisali temu, da so ljudje na petek 13. dodatno previdni.
V nekaterih evropskih državah petek ne velja za nesrečen dan, ampak to vlogo pripisujejo torku. Predvsem v Grčiji ima ta tradicija dolgo brado.
Na torek, 13. aprila 1204 so podivjani križarji zavzeli in oplenili Konstantinopel, takrat še središče grško govorečega Bizantinskega cesarstva. Današnji Carigrad je na torek, 29. aprila 1453 iz krščanskih prešel v islamske roke, ko so mesto zavzeli Osmanski Turki.
