Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes opozoril, da je Rusija ob ukrajinski meji in na Krimu namestila že več kot 150.000 vojakov. "To je doslej največja namestitev ruskih vojaških sil ob ukrajinskih mejah," je dejal in ponovno izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi očitnega tveganja nadaljnjega stopnjevanja napetosti.
Zunanji ministri, ki so v okviru današnjega virtualnega zasedanja o razmerah v Ukrajini razpravljali tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrijem Kulebo, so potrdili podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine. Kuleba je unijo pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji, a Borrell je na novinarski konferenci po zasedanju povedal, da EU novega svežnja sankcij za zdaj ne pripravlja, da pa se to lahko spremeni.
Borrell je tudi vnovič izrazil zaskrbljenost zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja zaprtega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in ponovil poziv, naj mu ruske oblasti takoj zagotovijo dostop do zdravnikov, ki jim zaupa.
EU je danes tudi izrazila solidarnost s Češko v diplomatskem sporu z Rusijo. Moskva je v nedeljo najavila izgon 20 čeških diplomatov, potem ko je Češka izgnala 18 uslužbencev ruskega veleposlaništva, ki so jih češke obveščevalne službe označile za ruske tajne agente, vpletene v eksplozijo v skladišču streliva leta 2014.
Logar pričakuje, da se bo politični dialog nadaljeval
Logar je po navedbah zunanjega ministrstva Ukrajino pozval, naj se vzdrži provokacij, da se razmere ne bi stopnjevale, ter izpostavil pričakovanje, da se bo politični dialog nadaljeval v okviru obstoječih formatov normandijske četverice in trilateralne kontakte skupine. Pozval je tudi k nadaljnjim prizadevanjem v smeri krepitve ukrajinske notranje odpornosti.
Zaskrbljenost zaradi razmer v Etiopiji
Poleg sklopa tem, povezanih z Rusijo in Ukrajino, so bile danes v ospredju tudi razmere v Etiopiji. Ministri, med njimi Logar, so izrazili zaskrbljenost zaradi konflikta v regiji Tigray, ki ima negativne posledice ne samo za Etiopijo, temveč tudi za stabilnost celotne regije.
Slovenski minister je izrazil zaskrbljenost nad humanitarnimi razmerami. Zavzel se je za neoviran dostop do humanitarne pomoči, zaščito civilnega prebivalstva ter spoštovanje načel mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic v regiji. Pozval je k odpravi napetosti med udeleženima stranema z namenom zagotovitve miru in blaginje za celotno regijo, so še sporočili z MZZ.
