V Mjanmaru potekajo množični protesti proti vojaški hunti, ki je 1. februarja letos z vojaškim udarom prevzela oblast. Dotedanjo premierko Aung San Su Či so zaprli v hišni pripor, z obtožbami posesti nezakonito uvoženih walkie-talkiejev, za kar ji grozi dveletna zaporna kazen. Kasneje so proti njej uvedli še postopek zaradi domnevnega spodbujanja upora. Na ulicah se je v preteklih zbralo več sto tisoč ljudi, protesti pa postajajo čedalje bolj krvavi.
Vojska (imenovani tudi Tatmadaw) se oklepa svojega položaja in ni pripravljena na kompromise. Po poročanju lokalnih medijev je v sredini marca v dveh okrožjih prestolnice Jangon vojska razglasila vojno stanje. Policisti iz Mjanmara so za BBC povedali, da so morali v strahu pred smrtjo pobegniti v Indijo, potem ko niso zavrnili ukazov vojske, da naj streljajo na protestnike. Medtem Mahn Vin Kaing Than, vodja stranke, ki je lani zmagala na volitvah, in vodja vzporedne civilne vlade, poziva protestnike, naj nadaljujejo z dejavnostmi. Vojska trdi, da so rezultati teh volitev neligitimni.
Odziv mednarodne skupnosti
ZDA in Velika Britanija sta v preteklih dneh uvedli ekonomske sankcije proti Mjanmaru. Dve veliki mjanmarski družbi sta dodali na črni seznam, zamrznili sredstva in svojim posameznikom in podjetjem prepovedala trgovanje z njimi. Ob uvedbi sankcij ameriški državni sekretar Antony Blinken objasnil, da ukrepi niso namenjeni civilnemu prebivalstvu, temveč na gospodarske interese vojske in njenih tokov financiranja. Tudi Evropska unija je uvedla omejevalne ukrepe za enajst posameznikov, odgovornih za vojaški udar.
Azijske države, še posebej Kitajska, Tajska in Singapur, ki predstavljajo največje trgovske partnerice Mjanmara, se k takšnim ukrepom niso zatekle, temveč so pozvale k mirni razrešitvi spora. Rusija je prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi razmer.
Varnostni svet Združenih narodov bo danes za zaprtimi vrati razpravljal o razmerah v Mjanmaru, kjer je bilo v nasilju vojaške hunte po državnem udaru ubitih že več kot 500 ljudi. Vse več držav poziva Mjanmar k umiritvi razmer. Hunte ne podpira nobena od stalnih članic Varnostnega sveta. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k vzpostavitvi enotne svetovne fronte proti mjanmarski vojaški hunti, obsodil nasilno zatiranje protestov in pozval vojaško hunto v Mjanmaru k "resni demokratični tranziciji".
Mjanmar (ali Burma) se je leta 1948 osamosvojil od Britanije. Od takrat ga je večinoma vodila vojska. Po množičnih protestih leta 1988 z zahtevami za uvedbo demokratičnega sistema, je ta proces trajal do 2015, ko so izvedli prve svobodne volitve, na katerih je Aung San Suu Kyi, ki je za svoja prizadevanja na področju demokratizacije in človekovih pravic leta 1991 dobila tudi Nobelovo nagrado za mir, zmagala. Njeno vodenje države je danes očrnjeno zaradi molka in neukrepanja glede ravnanja z manjšino Rohing. Več kot pol milijona pripadnikov te muslimanske manjšine je bilo odpeljanih v Bangladeš v koncentracijske kampe, kar so v OZN označili kot "učbeniški primer etničnega čiščenja".
