Samuel Žbogar je v pismu zunanji ministrici Ruande Rosemary Museminari izrazil obžalovanje in izpostavil pomen odločenosti in usklajenega delovanja mednarodne skupnosti, da se takšne grozote ne bi več ponovile.
Najhitrejše pobijanje kdajkoli
V Kigaliju je 6. aprila leta 1994 strmoglavilo letalo takratnega ruandskega predsednika Habyarimana. Atentat je bil povod za enega "najhitrejših genocidov“, ko so pred očmi mednarodne skupnosti v stotih dneh krvavo pobili skoraj milijon ljudi.
Genocid in skoraj milijon žrtev bi mednarodna skupnost lahko preprečila, če bi ukrepala dovolj hitro in odločno. Radikalni pripadniki večinskega plemena Hutu so se nad stotisoči manjšinskih Tutsijev in zmernih Hutujev znesli večinoma z mačetami, s palicami in s kmetijskim orodjem, kar bi lahko preprečilo že manjše število oboroženih pripadnikov mednarodnih mirovnih sil.
Mednarodna skupnost pa je nemo opazovala ubijanje in večinoma gledala proč. Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, v času genocida v Ruandi sicer vodja vseh mirovnih operacij organizacije, je bil tarča ostrih kritik, ker ni upošteval pozivov, naj Združeni narodi okrepijo kontingent mirovnih sil v Ruandi.
Vse skupaj je trajalo dobre tri mesece, nato pa je tutsijevska Ruandska domoljubna fronta postopno zavzela vso državo in julija 1994 razglasila konec državljanske vojne in enostransko premirje.
