Dogovor sta pozdravili sirska opozicija, ki je bila pri tem previdna, in tudi mednarodna skupnost, potrdila ga je tudi sirska vlada.
John Kerry je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izrazil upanje, da bo načrt zmanjšal nasilje, olajšal trpljenje in obnovil prizadevanja za mir in politično tranzicijo v Siriji.
O usodi predsednika Bašarja al Asada se ministra nista dogovorila, vendar je vodja ameriške diplomacije izrazil upanje, da bo Rusija pritisnila nanj, da zaustavi konflikt in pride za pogajalsko mizo.
Sergej Lavrov je povedal, da sta se kljub težavam, nezaupanju in oviram uspela dogovoriti o paketu dokumentov, ki ustvarjajo pogoje za vrnitev k političnemu procesu.
Premirje pred velikim muslimanskim praznikom, nato skupno bombardiranje teroristov
Eden ključnih delov dogovora, ki naj bi tako začel veljati ravno na muslimanski praznik kurban bajram, je, da se Asadove in opozicijske sile umaknejo stran od poti za oskrbo obleganega Alepa s humanitarno pomočjo.
Lavrov je sicer dejal, da ne more 100-odstotno obljubiti, da se bodo vse strani držale premirja. Če se ga bodo držale teden dni, pa bodo ameriške in ruske zračne sile skupaj napadale teroriste fronte Fatah al Šam, ki je pod imenom Fronta al Nusra še pred kratkim sodelovala s teroristično mrežo Al Kaida, in skrajno skupino Islamska država (IS).
Zunanja ministra sta se dogovorila tudi o območjih, kjer bodo napadali. Tam bo dovoljeno leteti le Američanom in Rusom, ne pa tudi Asadovim zračnim silam.
Sirska opozicija je danes izrazila upanje, da dogovor med ZDA in Rusijo predstavlja "začetek konca trpljenja civilistov" v državi.
Niso najbolj prepričani, da bo dogovor veljal
"Pozdravljamo dogovor, če bo uresničen," je za britanski BBC povedala Basma Kodmani iz Visokega pogajalskega odbora, ki združuje glavne predstavnike upornikov in opozicije v Siriji. Ob tem pa je izrazila previdnost.
"Kaj se bo zgodilo, če Rusija ne bo izvedla pritiska na režim Bašarja al Asada, saj je to edini način, s katerim bi lahko režim prisilili k spoštovanju premirja?" se je vprašala predstavnica opozicije.
Iz Damaska so sicer popoldne sporočili, da je bil dogovor sklenjen ob vedenju sirske vlada in ta ga je potrdila.
Izvajanje dogovora v delu o napadih na Fatah al Šam bi bilo lahko oteženo, saj ta skupina med drugim sodeluje tudi z opozicijskimi silami, ki jih podpirajo ZDA.
Kodmanijeva je ob vprašanju, ali se bodo odpovedali sodelovanju z džihadisti, dejala, da se zmerne skupine reorganizirajo in oddaljujejo od skrajnih skupin. "Opravili bomo svoj del," je poudarila. Po njenem mnenju pa je ključen tudi konec Asadove strategije obleganja celotnih regij.
Dogovor med Washingtonom in Moskvo je pozdravila tudi mednarodna skupnost. Posebni odposlanec ZN za Sirijo Staffan de Mistura, ki je bil prav tako v Ženevi, je napovedal, da gre z njim v New York iskat mednarodno podporo. "ZN upajo, da se bo politična volja, ki je pripeljala do tega razumevanja, ohranila," je sporočil.
Zadovoljna tudi Turčija
Turčija je dogovor, ki bo olajšal dostavo humanitarne pomoči, sprejela z zadovoljstvom, so sporočili s turškega zunanjega ministrstva. Izrazili so tudi upanje, da bodo našli politično rešitev za konflikt. Poleg tega pa so že začeli priprave za dostavo humanitarne pomoči v Alep.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je prav tako pozdravila dogovor, je ob tem ZN pozvala, naj pripravijo predlog za politično tranzicijo, ki bi služil kot "začetna točka za obnovitev sirskih pogajanj".
"Vse strani v konfliktu, razen skupin, ki jih Varnostni svet ZN smatra za teroristične organizacije, morajo zdaj zagotoviti učinkovito izvajanje," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina poudarila Mogherinijeva.
Dogovor je pozdravil tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Vse strani v Siriji in regiji, ki sodelujejo v konfliktu, je pozval, naj se držijo dogovora in najkasneje v ponedeljek ustavijo spopade, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Če bo uspelo premirje uveljaviti, bo to predstavljalo pravo in novo priložnost za nujen humanitarni dostop do več sto tisoč ljudi v stiski," je poudaril Steinmeier.
A iz Sirije so tudi danes poročali o žrtvah. V zračnem napadu na mesto Idlib je po podatkih sirskega observatorija za človekove pravice umrlo najmanj 24 ljudi. Kdo je napad, v katerem je bilo poleg tega ranjenih najmanj 90 ljudi, izvedel, še ni znano.
Turška tiskovna agencija Anadolu je medtem, sklicujoč se na predstavnika civilne zaščite v mestu Idlib, poročala o najmanj 28 žrtvah. Po navedbah agencije so napad izvedla letala sirske vojske, ki so napadla različne kraje v mestu, med drugim tržnico, poroča dpa.
Državljanska vojna v Siriji, ki je izbruhnila leta 2011, je sicer doslej zahtevala skoraj 300.000 življenj, polovica prebivalstva države pa je morala zapustiti svoje domove.
dezurni@zurnal24.si
preberite komentarje pod tem člankom !evo junaćka srbska srca !to je praktično na našem pragu :http://www.blic.rs/vesti/hronika/uzas-kod-sida-migrant-nozem-izbo-mladica/s6vfp0p
Lepe besede ampak jz politikom verjamem šele ko vidm rezultate pa nč prej.
DOGOVOR = 0