Novico je potrdil ameriški minister za trgovino Wilbur Ross. Uvajajo jih tudi za Kanado in Mehiko, ki sta bili doslej tako kot EU iz ukrepa začasno izvzeti. Carine na jeklo bodo 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne.
ZDA v pogovorih z EU po Rossovih besedah ni uspelo doseči zadovoljivega sporazuma, ki bi Washington prepričal v nadaljnje izvzetje iz ukrepa. Ugotavljajo tudi, da pogajanja s Kanado in Mehiko glede revizije sporazuma Nafta trajajo "dlje, kot smo upali", in ker ni točnega datuma o njihovem zaključku, bodo ZDA v ukrep vključile tudi ti dve državi.
Ameriški predsednik Donald Trump je marca napovedal dvig carin na 25 odstotkov na uvoz jekla in 10 odstotkov na uvoz aluminija, kot razlog pa navedel nepoštene prakse držav izvoznic teh kovin, ki ogrožajo ameriško industrijo in nacionalno varnost.
Unijo je nato iz carin začasno izvzel, a le do začetka maja, nato je izvzetje podaljšal še za mesec dni. Preden so carine stopile v veljavo, je Trump odobril začasne izjeme še za Avstralijo, Argentino, Brazilijo, Kanado, Mehiko in Južno Korejo.
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes zagotovila, da se bodo članice EU na višje ameriške carine na jeklo in aluminij odzvale "odločno in složno". Ponovila je, da želi biti EU izvzeta iz ukrepa, ki se ne sklada s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ross je posvaril pred odzivom in opozoril, da lahko ta vodi v zaostritev ukrepov.
Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.
Posledice bodo čutili tudi v Sloveniji
Carine na jeklo in aluminij, ki jih bodo ZDA s petkom uvedle tudi za članice EU, bodo v Sloveniji neposredno prizadele skupino Sij in bistriški Impol, ki oba izvažata v ZDA. Talum iz Kidričevega medtem v ZDA ne izvaža, za družbo Štore Steel pa ne predstavljajo pomembnejšega trga. Vsem pa grozijo posredni negativni učinki trgovinskih trenj z ZDA.
V Siju so sicer na ameriškem trgu lani ustvarili devet odstotkov skupnih prihodkov od prodaje v metalurškem delu. Ti so dosegli 756,1 milijona evrov, tako da je na izvoz v ZDA odpadlo 68 milijonov evrov. Po podatkih statističnega urada je Slovenija lani v ZDA izvozila za 64,8 milijona evrov proizvodov iz skupine železo in jeklo.
Bistriški Impol, ki v ZDA ustvari okoli 1,5 odstotka prodaje, kar predstavlja nekaj več kot deset milijonov evrov, skupno pa je slovenski izvoz aluminija in aluminijastih izdelkov v ZDA lani po statističnih podatkih dosegel 11,7 milijona evrov. Impol je sicer na ameriškem trgu prisoten že od 90. let prejšnjega stoletja, v New Yorku ima tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s prodajo njihovih izdelkov na trgih Severne in Južne Amerike.
Prav vsi pa bi lahko čutili posredne učinke ameriškega ukrepa. Napovedani evropski protiukrepi bi lahko namreč zanetili resnejši trgovinski spor, če ne celo trgovinske vojne. Drugo tveganje pa je, da bodo proizvajalci iz tretjih držav poskušali jeklo, ki ga ne bodo prodali na ameriškem trgu, prodati v EU. Kot so marca pojasnili v Štore Steel, gre za 36 milijonov ton potencialne presežne proizvodnje jekla.
