|
Prepoved uporabe kasetnega streliva postavlja na kocko življenja naših vojakov in vojakov naših koalicijskih partneric. State Department, ZDA |
|
|
Skulptura kasetne bombe v prestolnica Laosa Vientiane. © Reuters |
Države, ki so podpisale konvencijo, se zavezujejo, da bodo v osmih letih po podpisu uničile vse zaloge kasetne municije. Konvencija prepoveduje uporabo, proizvodnjo, skladiščenje in trgovino s kasetnim strelivom ter vsebuje zaveze glede pomoči žrtvam in čiščenju onesnaženih območij.
Omenimo, da veljajo kasetne bombe za posebej nevarne. Takoj po izstrelitvi se še v zraku razletijo na mnoge majhne koščke, ki se razpršijo po precej veliki površini. Pri tem ni nujno, da tudi eksplodirajo, zaradi česar lahko še dolga leta predstavljajo grožnjo za civiliste. Od leta 1965 do danes naj bi tovrstno strelivo ubilo ali pohabilo okoli 100.000 ljudi. Žrtve so po podatkih strokovnjakov v kar 98 odstotkih civilisti, od tega je četrtina otrok. Kasetne bombe naj bi med drugim uporabljali v korejski in vietnamski vojni, kasneje pa še v Afganistanu, Libanonu, na Kosovu in tudi v avgustovski vojni v Gruziji.
