Donald Trump drugič ali Kamala Harris prvič? Ameriški volivci se odločajo, komu bodo za prihodnji štiriletni mandat zaupali vodenje države. Več kot 77 milijonov volilnih upravičencev je svoj glas oddalo na predčasnih volitvah. Kandidata sta si, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, zelo blizu. Ključno bo, kako se bodo odločili volivci v sedmih državah.
Volitve v ZDA vedno potekajo prvi torek v novembru. Ameriški volilni sistem se precej razlikuje od slovenskega, saj kandidat ni izvoljen neposredno z glasovi volivcev, ampak z glasovi elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev. Vseh elektorjev v ZDA je 538, kar pomeni, da mora za zmago kandidat osvojiti najmanj 270 elektorskih glasov. Večina elektorskih glasov ne pomeni nujno, da ima zmagovalec tudi večino glasov volivcev. To se je zgodilo na volitvah leta 2016, ko je Trump zmagal, čeprav je dobil približno tri milijone glasov manj. Takrat je Donald Trump osvojil 304 elektorske glasove, njegova protikandidatka pa 227. Ko pa pogledamo število glasov volivcev, ki jih je dobil posamezni kandidat, pa vidimo, da jih je več osvojila Hillary Clinton. Za Clintonovo je glasovalo 65.853.514 volivcev, za Trumpa pa 62.984.828 volivcev.
Elektorji imajo pravico izbrati, kateremu od kandidatov bodo podelili svoj glas, ne glede na to, kako so odločili volivci. V praksi sicer glasujejo za kandidata, ki je dobil največjo podporo volivcev v njihovi zvezni državi. Kdor v določeni zvezni državi zmaga, dobi vse elektorske glasove dotične zvezne države. Izjema sta zvezni državi Nebraska in Maine. Nebraska ima pet elektorskih glasov, dva dobi tisti kandidat, ki dobi največ glasov volivcev, preostale tri pa kandidat, ki zmaga v vsakem od treh kongresnih okrajev. Podobno je v zvezni državi Maine, le da imajo tam na voljo štiri elektorske glasove, dva dobi tisti, ki dobi največ glasov volivcev, preostala dva pa kandidat, ki zmaga v vsakem od dveh kongresnih okrajev.
Koliko elektorskih glasov ima posamezna zvezna država, je odvisno od števila prebivalcev. Po zadnjem cenzusu iz leta 2020 je v trinajstih zveznih državah prišlo do spremembe števila elektorskih glasov. Zvezna država Teksas je pridobila dva elektorska glasova, Kolorado, Florida, Montana, Severna Karolina in Oregon vsaka po enega. Manj glasov kot pred cenzusom pa imajo Kalifornija, Illinois, Michigan, New York, Ohio, Pensilvanija in Zahodna Virginija, in sicer po en glas manj.
Največ elektorskih glasov ima Kalifornija (54), sledijo Teksas (40), Florida (30), New York (28), Illinois (19), Pensilvanija (19), Ohio (17), Georgia (16), Severna Karolina (16) in Michigan (15).
Odločalo bo sedem zveznih držav
Ključne države na tokratnih volitvah bodo tako imenovane "nihajoče države" (swing states, op. p.). Gre za države, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske. Na letošnjih volitvah naj bi bilo za zmago odločilnih sedem zveznih držav, piše The New York Times. Pozornost bo tako usmerjena v zvezne države Michigan (15 elektorskih glasov), Nevada (6 elektorskih glasov), Georgia (16 elektorskih glasov), Severna Karolina (16 elektorskih glasov), Arizona (11 elektorskih glasov), Wisconsin (10 elektorskih glasov) in Pensilvanija (19 elektorskih glasov). V nobeni od omenjenih držav razlika med kandidatoma ni velika.
Kje mora slaviti Harrisova?
Možnost, na katero je kazalo, ko je Harris postala kandidatka demokratske stranke, da bi premagala Trumpa v vseh sedmih ključnih zveznih državah, se zdi majhna.
Analitiki še vedno pripisujejo nekaj možnosti tudi scenariju, po katerem bi Harris zmagala v zveznih državah Arizona, Nevada in Georgia. Izključena ni niti možnost, da bi ji uspelo doseči preobrat v Severni Karolini.
Kje mora slaviti Trump?
Druga možnost je, da Trump slavi v zveznih državah Georgia, Arizona in Severna Karolina ter Michiganu ali Wisconsinu, ne pa Pensilvaniji.
Tretja možnost je, da se ponovi zgodba iz leta 2016. V tem primeru bi Trump slavil v zveznih državah Pensilvanija, Michigan in Wisconsin. Trumpu dobro kaže tudi v zveznih državah Arizona, Georgia in Severna Karolina.
Ameriška "demokracija" je bolna do nezavesti. Kako absurden politični sistem je to, je bilo te dni (ponovno) dobro prikazano v odličnem dokumentarcu Demokracija na udaru (Democracy under siege). In oni bodo izvažali demokracijo??? Naj najprej pri sebi doma stvari poštimajo.… ...prikaži več Saj ni čudno, da gre svet v kurac, če taki komandirajo.
Ali je Janez že čestital Trumpu ?