V Gradu Murska Sobota je potekala konferenca Zlati kamen, na kateri so razglasili zmagovalce za nagrado Zlati kamen in podelili priznanja za razvojno najbolj prodorne občine in priznanje Občina zdravja, ki jo podeljujejo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.
Zbrane sta nagovorila minister za javno upravo Franc Props in ćupan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj. Predstavniki občin in gospodarstva so na okroglih mizah spregovorili o priložnostih in izzivih pri prehodu na trajnostne energetske vire in izboljšanju energetske učinkovitosti. Predstavili so uspešne primere implementacije pametnih rešitev, spregovorili o izzivih, kako zagotoviti kakovostno bivanje svojih prebivalcev ob omejenih finančnih sredstvih in predstavili projekte na področju krožnega gospodarstva, zmanjšanega okoljskega odtisa, mobilnosti ter vključevanja skupnosti v trajnostne pobude.
Velika nagrada Zlati kamen 2024 za Mestno občino Kranj
"Slovenske občine je večinoma težko primerjati z Ljubljano. Toda letošnja prejemnica Zlatega kamna je prehitela Ljubljano na nekaj najpomembnejših področjih. V Kranju so med vsemi kraji pri nas prišli najdlje pri uvajanju tehnologij pametnega mesta. Kranj tu sodi med evropske dobre prakse. Nove prijeme uvajajo pri vključevanju prebivalcev v odločanje – na primer pri prenovi soseske
Planina. Bili so med pionirji na področju trajnostnega ravnanja z energijo – in se niso ustavili. Tudi zato je Kranj med dvajsetimi zglednimi evropskimi mesti, ki sodijo v Misijo EU za podnebno nevtralna in pametna mesta. Ni jih strah eksperimentov – četudi pri poskusih včasih kaj spodleti. Pametna soseska z digitalnim dvojčkom, umetno inteligenco in strojnim učenjem, avtobusi kot
potujoče merilne naprave, najnaprednejša pametna kartica, ohlajanje javnega prostora, okoljsko osveščanje osnovnošolcev. Še bi lahko našteval," so zapisali v obrazložitvi strokovnega sveta. "V preteklosti je Kranj igral pomembno vlogo. Mesto je dalo ime deželi Kranjski. Bilo je med pionirji industrializacije pri nas. Zdaj ga odlikujeta inovativnost in drznost. In zdi se, da gre Kranj ponovno
lahko tja, kamor ni prišla še nobena slovenska občina."
Regijske zmagovalke in prejemnice priznanj za razvojno najbolj prodorne občine
Mestna občina Kranj (Kranjska regija)
"Skrb za trajnostno ravnanje z energijo ni za Kranj nič novega. Kranj je na tem področju veljal za zgled že pred leti. A v mestni občini niso zaspali na lovorikah in so v proračunu rezervirali znatna sredstva za energetsko neodvisnost, zmanjšanje porabe in ukrepe trajnostne mobilnosti. Pri teh prizadevanjih uporabljajo najnaprednejše tehnologije. Z merilnimi napravami opremljajo mestne avtobuse. Za upravljanje ene od sosesk razvijajo digitalni dvojček. Kranjska mestna kartica je med najbolj naprednimi v Evropi ter prepričljivo najnaprednejša v Sloveniji. Evropska komisija je Kranj uvrstila v Misijo podnebno nevtralnih in pametnih mest zaradi jasne strategije in konkretnega akcijskega načrta. Ta načrt vključuje številne izvirne manjše korake. Teh je preveč, da bi jih lahko našteli.
Uvajanje ne poteka vedno gladko. Nasprotno. A drznost, s katero so se v Kranju lotili ključnih vprašanj lokalnega razvoja, je vredna občudovanja."
Občina Radlje ob Dravi (regija od Koroške do Posavja)
"V Radljah ob Dravi že tretjino električne energije, porabljene v kraju, proizvedejo sami iz obnovljivih virov. Ob tem se poraba zmanjšuje. To sta le dva kazalnika, ki kažeta, da v mestu pristop h konvenciji županov za podnebne spremembe in energijo jemljejo zelo resno. V zadnjem obdobju močno poudarjajo ukrepe na področju trajnostne mobilnosti in razvoju zdravega mesta. Tudi tega so se lotili s premišljenimi in konkretnimi koraki. Omenimo naj le prvi lokalni projekt pri nas, s katerim so se lotili problema prekomerne prehrane pri otrocih. Na splošno odlikuje občino zelo celovit pristop k razvoju. Nobeno področje ni zanemarjeno. In ta razvoj prinaša merljive rezultate: v desetletju so Radlje glede na indeks razvojnega položaja ISSO napredovale za več deset mest. Radlje ob Dravi so bile med kandidatkami za Zlati kamen že pri prvem izboru leta 2012. Zdaj so v finalu četrtič – to je uspelo le še Murski Soboti. In Radlje ob Dravi še drugič prejemajo priznanje za zmago v regiji."
Občina Ilirska Bistrica (Primorska regija)
"Včasih o kakovosti razvoja veliko povedo majhni koraki. Če so ti vpeti v prepričljivo strategijo, lahko govorimo o zmagovalni kombinaciji. V Ilirski Bistrici ne uporabljajo velikih besed. Toda strategija na področju ravnanja z energijo je jasna. Prva faza: celovite energetske sanacije. Druga faza: prehod na obnovljive vire energije. O temeljitosti pri izvedbi nas prepričajo številke. Za ukrepe na področju ravnanja z energijo namenjajo v Ilirski Bistrici 12-krat več denarja od povprečne občine. V Evropski uniji so Ilirsko Bistrico izbrali za pilotni projekt, s katerim bodo s pomočjo omrežja 5G zmanjšali izgube vode in obenem povečali varnost zlasti na težje dostopnih območjih. Resnost pristopa kažejo s številnimi na videz drobnimi potezami, s katerimi skrbijo za biodiverziteto in manjšo obremenitev okolja z odpadki. Ilirsko Bistrico čakajo še resni razvojni izzivi – toda odločnost, s katero iščejo trajnostne rešitve, si zasluži priznanje."
Mestna občina Ptuj (regija Vzhodna Slovenija)
"Po čem izstopa Ptuj? Najkrajši odgovor: po veliko stvareh. Razvoj so v mestni občini zastavili na izrazito celovit način. Prenova mestnega jedra vključuje urejanje arheoloških območij, tudi te prenove pa so se lotili trajnostno. Energetskih sanacij so se lotili že pred leti, zdaj pa se usmerjajo v vzpostavljanje skupnostnih sončnih elektrarn. Trajnostna mobilnost na Ptuju ni nič novega, omrežje
brezplačnega javnega prevoza pa širijo z novimi linijami. Bili so med pionirji krožnega gospodarstva in se ukvarjajo tudi z vprašanji, kako ponovno uporabljati odvržene kontejnerje. Uspešni so pri spodbujanju podjetništva in izstopajo po deležu hitro rastočih podjetij. So edina mestna občina, ki s prireditvami spodbuja razvoj kmetijstva. In vse to prinaša otipljive in merljive rezultate: glede na
indeks razvojnega položaja ISSO je Ptuj v desetletju napredoval za 80 mest."
Občina zdravja 2025
Finalistke izbora Občina zdravja 2025 so bile Mestna občina Celje, Mestna občina Koper, Občina Preddvor, Občina Medvode, Občina Hoče – Slivnica, Občina Veržej, Občina Vipava, Občina Mirna Peč in Občina Ravne na Koroškem.
Občina Ravne na Koroškem izstopa z obsežnimi aktivnostmi za krepitev zdravja vseh generacij in ranljivih skupin. Posebno pozornost namenjajo starejšim in invalidom ter vlagajo v telesno dejavnost in športno rekreacijo. V okviru Strateškega načrta Ravne – zdravo mesto izvajajo ukrepe za izboljšanje telesnega fitnesa, zmanjšanje prekomerne prehranjenosti, hospitalizacij zaradi klopnega meningoencefalitisa in krepitev duševnega zdravja. Od leta 2023 si prizadevajo za naziv Dojenju prijazno mesto. Sodelovanje občine, prebivalcev ter vladnih in nevladnih organizacij omogoča skupnostni pristop k zdravju, kar se odraža v delovanju Sveta za zdravje, lokalne akcijske skupine in občinskih strateških načrtih. Zdravstveni kazalniki se izboljšujejo, med njimi višja precepljenost proti HPV, večja odzivnost v presejalnih programih SVIT in ZORA ter izboljšanje telesnega fitnesa otrok. Kazalniki umrljivosti, povezani s srčno-žilnimi boleznimi, rakom in samomorilnostjo, kažejo pozitiven trend. Občina vsako leto sofinancira programe in projekte na področju športa, kulture, zdravstva in sociale ter s tem celostno skrbi za zdravje občanov.
