"Zjutraj se zbujamo ob njihovem vreščanju"

Sive vrane so vselej zanimiva tema, ki je aktualna predvsem takrat, ko prebivalcem mestnih središč povzročajo sive lase. Čeprav umetno okolje – mesto, ki ga je ustvaril človek, ni njihovo naravno življenjsko okolje, so se nanj izjemno hitro navadile in se tudi udomačile. Poselitev urbanih okolij ni nov pojav, saj so v mestih prisotne že od antike in srednjega veka. O tem pričajo številni pisni in slikovni zgodovinski viri. V Sloveniji se je intenzivno naseljevanje sivih vran v mesta začelo v 80. letih prejšnjega
stoletja, danes pa gnezdijo že v večini slovenskih mest.

intervju Slovenija Priznana biologinja: "Vprašanje je, kdo je tu bolj škodljiv."

V preteklosti ljudje so jih ljudje dojemali kot koristne, saj so z mestnih ulic pospravile veliko človeških odpadkov. Danes je zgodba drugačna. Njihovo število se je v mestnih središčih v zadnjih desetletjih močno povečalo, posebej tam, kjer rastejo visoka drevesa. 

S prisotnostjo in predvsem aktivnostjo predstavljajo trn v peti mnogim prebivalcem, ki se hudujejo nad njihovim glasnim oglašanjem v jutranjih urah, številnimi iztrebki na avtomobilih, premetavanjem smeti iz smetnjakov ter občasnim agresivnim vedenjem v času gnezdenja. 

Siva vrana spada v družino vranov (Corvidae). V Sloveniji živi osem različnih vrst, in sicer poljska vrana, sraka, šoja, krokar, kavka, planinska kavka, krekovt in siva vrana. V mestih se najbolje znajde siva vrana, poleg nje pa tudi sraka, ki sta postali pravi "urbani ptici", kot vrabec in golob.

Leta 2019 je ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano (MKGP) zaradi številnih konfliktnih situacij med sivo vrano in človekom, ki so se večinoma zgodile v bližini vrtcev, izdalo brošuro o pravilnem ravnanju z njimi. V njej so na poljuden način predstavili osnovne značilnosti sivih vran in njihovo obnašanje v času gnezdenja in izletavanja mladičev iz gnezd. Ob koncu šolskega leta so jo razdelili osnovnošolcem. Že leta 2014 so na ministrstvu naročili tudi izvedbo ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom Značilnosti, problematika, in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okolju.

Kljub temu omenjena problematika s sivimi vranami v mestnih središčih ne pojenja. O tem pričajo zapisi prebivalcev slovenske prestolnice, ki so jih naslovili na odgovorne. "Vrane v Ljubljani so se pretirano namnožile. Zjutraj se zbujamo ob njihovem vreščanju, pod drevesi je neprijetno hoditi, smeti so raznešene, pločniki so po domače povedano posrani, enako velja za avtomobile, parkirane pod drevesi. Park med Vošnjakovo in Kersnikovo jih je tudi poln in zelo zanemarjen, prav tako Dvorškova ulica ter vse zelenice med Vošnjakovo in Tivolsko cesto. Postajajo tudi prevladujoča vrsta ptic v Tivoliju. Prosim za ukrepanje," je skrb na portalu Pobude meščanov izrazil eden od prebivalcev prestolnice. Več podobnih pobud se je na portalu pojavilo v preteklem letu.

NEVARNOST Slovenija Sive vrane tako napadalne, da šolsko ministrstvo otrokom deli brošure

Na Mestni občini Ljubljana na tovrstne odzive odgovarjajo, da je siva vrana vrsta, ki ni zavarovana in sodi med lovne vrste oz. divjad. Pojasnjujejo, da z divjadjo upravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: "Mesto znotraj avtocestnega obroča ni lovno območje, zato se vrane v mestu počutijo varne, še posebej, ker nimajo naravnih sovražnikov. Poleg tega tu te ptice najdejo obilico hrane (zabojniki in koši za smeti) ter mesta za prenočevanje."

Za svoje neukrepanje, ki je zmotilo marsikaterega prebivalca, krivijo stroko, da ta še do danes ni predlagala učinkovitega ukrepa za zmanjševanje populacije omenjene vrste. "Če bi ga, bi ga na Mestni občini Ljubljana izvajali," so jasni na Oddelku za varstvo okolja MOL. Z namenom preprečevanja premetavanja smeti iz smetnjakov so že začeli nameščati koše za odpadke s pokrovom oz. mrežo, kar bo vranam onemogočilo smetenje.

Dodajo, da so s problemom prevelike populacije sive vrane pristojne institucije, ki upravljajo z divjadjo (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo, Sektor za lovstvo), že večkrat seznanili. Prav tako so nanje naslovili vprašanje, kako ukrepati, da bi zmanjšali število njihove populacije v mestu. Trdijo, da odgovora od njih niso prejeli. Glede na izkušnje sta se kot najučinkovitejši metodi izkazali uničevanje in odstranjevanje gnezd. Tadva ukrepa zakonodaja dopušča kot izjemi in sta mogoči le z dovoljenjem lovske inšpekcije.

Na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo, da enostavne rešitve nadzorovanja številčnosti sivih vran v mestu, ki bi bile hkrati zakonite, družbeno sprejemljive in tehnično izvedljive, ni možno ponuditi. Največ, kar lahko na občini naredijo, je, da z nizom ukrepov omejijo privlačnost gnezdenja na kritičnih točkah (vrtci, šole, parki), zmanjšajo dostop do odvržene hrane, vrane plašijo s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, in poskrbijo za ozaveščanje javnosti. "S temi ukrepi pa so seznanjeni tudi na MOL-u," trdijo na ministrstvu. 

naravni sovražnik Slovenija V Ljubljani nad vrane s sokoli

Nanje se s pozivi k uravnavanju številčnosti sivih vran vsako leto obračajo tudi zaskrbljeni občani. Razložijo jim, da "čarobni ukrep", s katerim bi lahko brez truda nadzorovali populacije sivih vran v urbanih središčih, ne obstaja. Tam je lov nanje s strelnim orožjem namreč prepovedan. Menijo, da naraščanje številčnosti sivih vran samo po sebi niti ni problematično. "Siva vrana ima svojo vlogo v ekosistemu, tudi v bolj urbanem. Težava se pojavi, ko pride do konfliktov z ljudmi, ki so povezani predvsem s percepcijo ljudi. To kaže na nujnost oziroma velik pomen izobraževanja in ozaveščanja javnosti," so prepričani na MKGP.

Če si vran ne želimo za naše sosede, lahko največ storijo prebivalci sami. Svetujejo, da jim preprečijo dostop do hrane in poskrbijo, da so smetnjaki vedno zaprti ter urejeni. Vranja gnezda na drevesih lahko tudi odstranimo, pri čemer ne smemo pozabiti na lastno varnost. Gnezda odstranjujemo pred valjenjem, ko v njih še ni jajc ali mladičev. Vrane si bodo tako poiskale primernejše mesto za gnezdenje.

Res povzročajo zgolj škodo?

MKGP vsako leto zazna določeno število prijavljenih konfliktnih situacij med sivo vrano in človekom. Nanašajo se predvsem na škodo na človekovem premoženju, povzročanje hrupa, izraženo skrb ljudi zaradi domnevnega ogrožanja drugih vrst ptic in tudi posamične fizične napade na ljudi. Teh primerov je po njihovih izkušnjah malo, če se že zgodijo, pa se takrat, ko se posamezniki preveč približajo negodnim mladičem. Podobne izkušnje so z nami delili na ljubljanski občini, kjer beležijo le malo tovrstnih situacij.

Zakaj so se sive vrane sploh tako množično naselile v mestih, je vprašanje, ki ga na Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) nastavljajo številni meščani. Varstvena ornitologinja Urška Koce jim odgovarja, da so sive vrane izredno prilagodljiva bitja, ki so se v nekaj desetletjih zelo razširila in živijo v praktično vseh mestih. V teh so prepoznale odlično življenjsko okolje; tu lahko namreč najdejo veliko hrane in prostor za gnezdišča, obenem je klima v mestih pozimi toplejša. Vedo, da so tu varne, saj nanje ne prežijo lovci s puškami in naravni plenilci, kot je kragulj. V mestih lahko plenijo tudi druge vrste, kot denimo svojo sorodnico srako. Mestni parki pa zanje predstavljajo idealni kraj za skupinsko prenočevanje.

Neverjetno Trajnostno Nutrije proti državi, 1:0 za nutrije

Zaradi svoje prilagodljivosti veljajo za zelo uspešno vrsto, ki je izkoristila različne antropogene strukture; od smetišč, na katerih se hrani, do daljnovodov, na katerih počiva in namešča svoja gnezda. V Sloveniji jo lahko opazimo skozi vse leto, zato jo uvrščamo med stalnice. Njihovo primarno življenjsko okolje so odprte, redko gozdnate ravnice, kot je denimo Ljubljansko barje. 

Tako kot na ministrstvu tudi na DOPPS menijo, da števila sivih vran v mestnih središčih ni potrebno omejevati. Po drugi strani bi bilo mestno okolje treba prilagoditi do te mere, da zanje ne bi bilo več tako privlačno. Ključno bi bilo predvsem zmanjšanje dostopnih virov hrane.

Čeprav večina ljudi meni, da vrane v mestih povzročajo zgolj škodo, strokovnjaki razlagajo, da v resnici ni čisto tako. "Sive vrane imajo vlogo plenilca, ki uravnava populacije nevretenčarjev, med katerimi so tudi tisti, ki povzročajo škodo v poljedeljstvu. Prav tako imajo pomembno čistilno vlogo, saj pospravijo velike količine mrhovine in s tem preprečujejo širjenje bolezni, pa tudi neprijetnega vonja, kar v mestnem okolju ni nezanemarljivo. Nenazadnje pa so vrane in njihov zarod plen drugih živalskih vrst in s tem del naravnih procesov, ki omogočajo nadaljevanje življenja na Zemlji. Za mestno okolje predstavljajo popestritev in priložnost za opazovanje," pozitivne vidike našteje varstvena ornitologinja.

Kaj sledi?

Sogovornica iz DOPPS meni, da zmeren odstrel ne doseže svojega namena. Ravno nasprotno: razredčena populacija se odzove s povečano rodnostjo. Mrtve vrane nadomesti več mladičev, saj ti preživijo, ker je zdaj na voljo dovolj hrane. Populacijo bi lahko znatno zmanjšali le z množičnim zatiranjem, ki pa je seveda prepovedano. Hitro bi namreč lahko privedlo do iztrebljenja, kot se je to že zgodilo v 18. in 19. stoletju. Takrat so vrane postale tarča vsesplošnega uničevanja zaradi škode, ki so jo povzročale v poljedelstvu.

Ker siva vrana ni zavarovana vrsta, je lov nanjo danes pri nas na vseh lovnih površinah zunaj naselij dovoljen vse leto, in sicer zunaj gnezditvenega obdobja. Vsi drugi načini pobijanja vran, bodisi s pastmi ali z uničevanjem gnezd, so nedovoljeni.

"V lovnem obdobju, ki traja med 1. avgustom in 28. februarjem, se povsod po Sloveniji lovi skladno z določili lovskoupravljavskih načrtov območij (LUO) oz. načrtov lovišč, v katerih je zapisan tudi zahtevan načrt odvzema te vrste. V primeru nedoseganja načrta upravljavcu lovišča sledijo sankcije. Ne glede na določila načrtov pa lahko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s posebno odločbo dovoli odstrel sivih vran tudi v času lovopusta, npr. na predlog upravljavca lovišča oz. območnega združenja upravljavcev lovišč (OZUL)," pojasnijo na Lovski zvezi Slovenije, kjer so s problematiko vran v mestu dobro seznanjeni.

Meščani jih pogosto pozivajo k ukrepanju predvsem zaradi vranjih predirljivih klicev. Razložijo jim, da na nelovnih površinah, med katere spada Ljubljana, vran ne smejo loviti. "Izredni odstrel sivih vran v naseljih ni izvedljiv oziroma ni možen, ne z zakonodajnega in ne z varnostnega vidika ter tudi ne z vidika sprejemljivosti med prebivalci. Možen ukrep, ki ima med prebivalci največjo podporo, je plašenje s sredstvi, ki ne povzročajo hrupa, pogojno tudi sokolarjenje. Vendar pa ta ukrepa nista uporabna v času, ko so vrane agresivne oziroma po izvalitvi mladičev," razložijo pri LZS.

jih je res toliko? Slovenija Pol milijona jih je, živijo pod nami

Na ministrstvu pristavijo, da siva vrana v povprečju ne sodi med najzanimivejše lovne vrste z vidika izvajanja lova. Po podatkih iz Osrednjega lovskega informacijskega sistema zadnjih osem let odvzem vran na ravni Slovenije znaša med 10.000 in 11.000 osebki. "Pri tem je treba poudariti, da zgolj z izvajanjem lova številčnosti sivih vran glede na njihov reprodukcijski potencial ni mogoče uravnavati. Še posebej to velja v urbanih središčih, kjer je uporaba strelnega orožja v splošnem prepovedana," dodajo.

Tako pogosti so napadi na človeka

Do napadov sivih vran na človeka sicer pride v zelo redkih primerih, največkrat v urbanih okoljih v času gnezdenja ter vzreje mladičev od sredine maja do sredine junija. Napadi se najpogosteje zgodijo, če se posamezniki preveč približajo mladičem.

Dr. Boštjan Pokorny iz Fakultete za varstvo okolja je že pred časom pojasnil, da je velika večina napadov vran lažnih, ko se vrane le spreletijo nad glavo. "Praviloma vrane to počno v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Zares napadejo le izjemoma. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo lokacijam, kjer so vrane že bile agresivne oziroma neposredne bližine gnezd," svetuje.

ste jih videli? Trajnostno Sredi Ljubljane, pa kot da si na morju, je to normalno!?!?

Na MKGP priporočijo, da so ljudje v času lovopusta v naravi pozorni na sive vrane in njihovo obnašanje, da se jim ne približujejo bolj, kot je to potrebno, in jih dodatno ne vznemirjajo: "Ob prvih znakih agresivnega vedenja posameznih osebkov pa naj se takoj čim bolj mirno oddaljijo od takšnega mesta in po potrebi zaščitijo izpostavljene dele telesa."

Na lovski zvezi še dodajo, da lahko v primeru ponavljajočih napadov, pokličemo tudi na telefonsko številko 113, "čeprav sistematične rešitve ni mogoče zagotoviti". V primeru, da je nastala škoda, pa jo lahko posamezniki prijavijo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali na Zavod za gozdove Slovenije.

dezurni@styria-media.si