Virus SARS-CoV-2 je enovijačni RNA-virus, ki lahko naredi tudi do 40 mutacij v enem letu. Te spremembe-mutacije niso vedno nekaj slabega, saj so lahko iz našega vidika tudi »dobre«, kar pomeni, da lahko upočasnijo širjenje virusa alipovzročajo milejšo obliko bolezni. Strokovnjake pa skrbijo predvsem mutacije, ki so agresivnejše, se širijo hitreje, povzročajo hujši potek bolezni ali večjo smrtnost. Čeprav je bilo po vsem svetu identificiranih že več kot 4000 različic SARS-CoV-2, so štiri najbolj zaskrbljujoče – alfa, beta, gama in delta.
Zakaj in kako se virus spreminja?
Mutacija je pravzaprav napaka, ki se zgodi pri razmnoževanju čisto slučajno in je lahko za virus tudi usodna, saj vodi v njegov propad. Po drugi strani pa lahko vodi tudi do izboljšanja njegovih lastnosti in pomeni, da bo virus lažje preživel, se lažje pritrdil na celico gostitelja ter nato tudi lažje naprej okuži ostale celice, kar v prvi vrsti predstavlja zanj veliko selekcijsko prednost. V večini primerov virusi spreminjajo svojo površino, torej bodico s katero se pritrdijo na celico gostitelja in tako lahko ostanejo v njegovem telesu. Povedano drugače - mutirana različica virusa se od prejšnjih razlikuje predvsem po beljakovinski ovojnici, ki obdaja sam virus in s katero se ta pritrdi na celico človeškega telesa – virus jo uporablja kot nekakšen ključ, ki odklene vrata do celice. Ta bodica oz. izrastek na zunanjosti virusa SARS-CoV-2 se imenuje protein S (spike protein).
Virus je sestavljen iz večih proteinov
Poleg zgoraj omenjenega proteina S je virus SARS-CoV-2 sestavljen še iz drugih različnih proteinov. Eden izmed njih je nukleokapsidni (N) protein, ki je najpogostejša beljakovina v novem koronavirusu. N-protein je visokoimugen fosfoprotein, ki je običajno zelo odporen in trpežen. To pomeni, da ni deležen pogostih mutacij in ostane pri nadaljnjih različicah oz. sevih (alfa, beta, gama, delta) bolj ali manj enak. Prav zaradi te lastnosti se pogosto uporablja kot marker pri diagnostičnih testih. Zahvaljujoč redkim mutacijam, ki jih je deležen, so tudi obstoječa cepiva še vedno dovolj dobra zaščita za vse nastale različice. Prav tako pa je zaradi hitrega tehnološkega napredka mogoče samo cepivo v relativno kratkem času prilagoditi na novo različico.
Kako pa je s HAT (za samotestiranje)?
Siemensov CLINITEST Rapid COVID-19 Antigen Test, hitri antigenski test za samotestiranje, je pripomoček za samostojno ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Njegovo delovanje se osredotoča prav na N-protein, ki je njegova ciljna beljakovina. Kot že omenjeno, je to beljakovina, ki je bila skozi spreminjanje virusa deležna najmanjših sprememb in je tako prisotna v vseh najbolj znanih in nalezljivih različicah virusa (alfa, beta, gama in delta). CLINITEST Rapid COVID-19 Antigen Test podjetja Siemens je imunokromatografski test, ki temelji prav na odkrivanju nukleokapsidnega (N) proteina in ne beljakovinske konice (S-proteina). Ekstrakcijski pufer raztopi ovojnico (protein S) virusa in ga tako inaktivira ter razkrije nukleokapsidno beljakovino na katero se CLINITEST Rapid COVID-19 Antigen Test odzove.
Kaj pa čisto nova različica delta plus?
Delta plus je mutacija različice delta z majhno spremembo na enem S-proteinu. Glede na to, da je CLINITEST Rapid COVID-19 Antigen Test ciljno naravnan na protein N, zanj manjša sprememba na proteinu S naj ne bi bila sporna in posledično naj bi zaznal tudi sev delta plus.
