Krvni tlak vpliva na normalen pretok krvi, ki oskrbuje organe s kisikom in hranili. Ima dve vrednosti, višjo in nižjo. Višja vrednost je sistolični tlak, ki nastane med krčenjem srca, nižja pa diastolični tlak, ki nastane v času med dvema utripoma. Vrednost krvnega tlaka je izražena v mmHg oziroma milimetrih živega srebra.
Krvni tlak se med dnevom spreminja
Krvni tlak se spreminja s telesnim položajem in telesno dejavnostjo, ponoči pa je nižji kot podnevi. Zviša se tudi, kadar smo razburjeni, ko nas je strah in podobno. Vendar pa se kmalu po takem zvišanju spet vrne na začetno raven. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, ko je sistolični tlak enak ali višji od 140 mmHg, diastolični tlak pa je enak ali pod 90 mmHg. Če je tlak trajno zvišan, govorimo o arterijski hipertenziji.
Nevarnosti arterijske hipertenzije
Arterijska hipertenzija je nevarna, saj lahko povzroči okvare žil, odpoved srca, možgansko kap, srčni infarkt, odpoved ledvic itd. Vzrok zanjo večinoma ni znan in ni ozdravljiva. Krvni tlak lahko znižamo s pomočjo zdravljenja, s čimer lahko preprečimo zaplete zaradi hipertenzije.
Izbira merilnika krvnega tlaka
Za odkrivanje hipertenzije oz. merjenje krvnega tlaka uporabljamo merilnik krvnega tlaka z manšeto, ki je ustrezna gleda na obseg nadlahti oziroma zapestja. Na voljo sta dva tipa merilnikov: zapestni in nadlaktni merilniki krvnega tlaka.
Kako izbrati merilnik krvnega tlaka? Med uspešnicami na slovenskem trgu so nadlaktni merilniki krvnega tlaka Omron M2, Omron M3 in Omron M6, ki so cenovno dostopni in izjemno kakovostni. Če vas zanima zapestni merilnik, pa vam priporočamo priljubljena modela Omron RS2 in Sanitas SBC 22.
Kako izmeriti krvni tlak – na kaj biti pozorni?
Pred merjenjem krvnega tlaka
Pred merjenjem sedimo 3 do 5 minut. Pri tem smo udobno naslonjeni, s stopali na tleh, brez prekrižanih nog. Meritev moramo vedno opraviti na enaki nadlahti oziroma zapestju. Če uporabljamo nadlahtni merilnik, postavimo manšeto v višino srca in roko držimo v udobni poziciji. Ne glede na vrsto merilnika, ki ga uporabljamo, vedno izvajamo meritev na enakem merilnem mestu in smo v enakem položaju.
Kako velika naj bo manšeta? Prilagajati se mora velikosti nadlahti, vendar mora biti pod njo prostora za en prst. Pred nakupom zapestnega merilnika preverite, za katero velikost zapestja je primeren.
Ko zjutraj merimo krvni tlak, to počnemo ob istem času (če je le mogoče) in pol ure po vstajanju.
Med merjenjem krvnega tlaka
Med merjenjem krvnega tlaka je pomembno, da smo sproščeni, ne govorimo in tudi ne poslušamo radia, televizije ali druge osebe, ki govori – smo popolnoma v tišini. Naredimo tri meritve, z enominutnim presledkom med zaporednima meritvama.
Po tem, ko smo izmerili krvni tlak, vzamemo dnevnik meritev, v katerega redno vpisujemo naslednje podatke: datum in čas merjenja, odčitano vrednost sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka ter srčni utrip.
Po merjenju krvnega tlaka
V dnevnik meritev zapišite datum in čas meritve, vrednost krvnega tlaka (sistoličnega in diastoličnega) in srčnega utripa. Če ste s svojim osebnim zdravnikom dogovorjeni za merjenje krvnega tlaka v povezavi s potrjevanjem hipertenzije, si ga merite sedem dni zjutraj in zvečer. V izračun povprečja vštejte meritve od drugega do šestega dneva, medtem ko meritve prvega dne izvzamete iz izračuna.
Pri domačem merjenju krvnega tlaka je normalna povprečna vrednost pod 135/85 mmHg. Kar je višje, nakazuje na hipertenzijo. Optimalna vrednost doma izmerjenega krvnega tlaka znaša 120/80 mmHg.
Opisan postopek merjenja ponovite tudi, preden se odpravite na zdravniški pregled. Če krvni tlak spremljate dolgoročno (npr. za preverjanje uspešnosti zdravljenja, če to poteka), ga merite enkrat ali dvakrat na teden. Če je nižji od 135/85 mmHg, zadošča merjenje enkrat na mesec. V primeru, da je povprečna vrednost meritev višja od 135/85 mmHg, se posvetujte z izbranim osebnim zdravnikom. Z njim se posvetujte tudi glede velikosti manšete, pravilnega merjenja krvnega tlaka in pisanja podatkov v dnevnik. Da bodo meritve točne, je treba merilnik redno umerjati.