To je Mercedesov razred C, katerega predhodnik je Daimlerju pokazal, da lahko uspešno izdeluje tudi majhne avtomobile. A Mercedes-Benz 190 je bil še veliko več od tega, podobno kot njegovi nasledniki.
Potem ko iz Stuttgarta že 25 let prihajajo Mercedesi razreda A, le leto manj pa izdelujejo tudi male smarte, se nam zdi kar neverjetno, da je Mercedes-Benz 190 konec leta 1982 pomenil pomemben korak navzdol, ko gre za avtomobilske razrede, in da je vsaj v očeh Mercedesovih kupcev veljal za majhen avtomobil.
Daimler je do tedaj veljal za izdelovalca velikih limuzin, zato ni nič nenavadnega, da si je Mercedes-Benz 190 hitro pridobil vzdevek Babybenz, ki ga ni nikoli izgubil. Še hitreje kot vzdevek si je pridobil veliko zvestih kupcev, teh je bilo v njegovih desetih letih proizvodnje in prodaje skoraj 1,9 milijona. Podobno uspešni so bili tudi njegovi nasledniki, teh je skupaj z Babybenzom na svetovne ceste zapeljalo že 10,5 milijona.
Razlog za hiter uspeh Babybenza niso bile le njegove majhne mere in temu primerna cenovna dostopnost, ampak tudi to, da je prinašal veliko novega. Pri Mercedesu-Benzu 190 se pojavlja zmota glede imena, saj nekateri številki samodejno dodajo E. A to je veljalo le za eno od različic. Bencinske različice z uplinjači so namreč imele le oznako 190, različice z Boschevim vbrizgavanjem goriva KE-jetronic so imele poleg oznake 190 še E, dizelske pa D. Šele leta 1990 je uplinjače povsem nadomestilo vbrizgavanje goriva.
Mercedes-Benz 190, ki je nosil tovarniško kodo W201, je bil prerazvit avtomobil, v katerega so v času razvoja med letoma 1974 in 1982 vložili ogromno denarja. 25 testnih avtomobilov, 53 prototipov in 40 vozil pilotne serije je med preizkusi prevozilo več kot pet milijonov kilometrov. Prav zato je imel veliko tehničnih novosti in posebnosti.
Med drugim je uvedel petvodilno zadnjo premo, s katero je z zelo uravnoteženim vodenjem postavil merila v tehnologiji šasij, to sta nato prevzela njegov neposredni naslednik, Mercedes-Benz razreda C prve generacije, in Mercedes-Benz razreda E. Za manj nagibanja sta zadaj in spredaj skrbela stabilizatorja, spredaj sta bili na trikotna vodila neodvisno vpeti vzmetni nogi, viličasta podporna struktura prednje sekcije pa je predvsem med čelnimi trki močno okrepila varnost potnikov.
Struktura karoserije Mercedesa-Benza 190 je bila lahka in z njo so uvedli tudi panele iz visoko trdnega jekla, kar je v kombinaciji z drugimi inovativnimi materiali pripomoglo k razmeroma majhni masi avtomobila. Kot zanimivost dodajmo še, da je bil Babybenz prvi Mercedes po letu 1968, ki ni imel nožne zavore s pedalom, ampak je to nadomestila ročna zavora z ročico med sedežema.
Omenili smo že, da so imeli bencinski motorji lahko Boschevo elektronsko-mehanično vbrizgavanje goriva v sesalne vode, dizelski motor pa je obveljal kar za prelomnico, saj so njegovo notranjost tako dobro izolirali, da si je pridobil vzdevek šepetajoči dizel. Leta 1984 so bencinski motorji prvič dobili tudi 16-ventilsko tehniko, hidravlično krmiljenje ventilov in hidravlično vpetje na šasijo. V naslednjih letih so bile uvedene še druge nadgradnje, med katerimi so bili turbopolnilniki na dizelskih motorjih, katalizatorji, povratni tok izpušnih plinov, voznikova zračna vreča, ABS in podobno. ABS so začeli pri vseh različicah, razen osnovnih različic, serijsko vgrajevati leta 1991.
Mercedes-Benz 190 je bil zelo dobro opremljen, saj so bili v njegovih različicah na voljo servo volan, električno gretje zunanjih ogledal, katalizator, ABS in celo biserna barva.
Mercedes-Benz 190 je bil lahko tudi električni avtomobil. Maja 1990 je namreč Daimler na avtomobilskem salonu v Hannovru predstavil model Mercedesa-Benz 190 E elektro, s katerim so preizkušali več voznih konfiguracij in baterij. Električni Babybenz je ohranil vso funkcionalnost limuzin s termičnimi motorji in je lahko z enim polnjenjem baterije prevozil do 110 kilometrov, k čemur je nekaj pripomogla tudi zgodnja različica rekuperativnega zaviranja. Z več primerki tega avtomobila so opravili tudi testne vožnje v realnih okoliščinah, pri čemer so se dobro izkazali in eden od njih je v dobrem letu na števcu nabral celo 100.000 kilometrov.
Prvi Mercedes-Benz razreda C
Oktobra 1993 je bil čas za predstavitev naslednika Mercedesa-Benza 190, ki je dobil tudi novo ime. Po zgledu razkošnega razreda S se je namreč imenoval Mercedes-Benz razreda C. Po večjem bratu je prevzel še marsikaj drugega. Kakovost njegove izdelave je bila namreč na enaki ravni kot pri razredu S, podobno je veljalo tudi za njegove vozne lastnosti in trdoživost. Poleg tega je bil prvič na voljo tudi kot športni AMG.
Mercedes-Benz 190 ali Babybenz je z razmeroma majhnimi merami in inovacijami stuttgartski avtomobilski znamki dal potrditev, da zna delati odlične majhne avtomobile.
Ena od značilnosti motorne tehnike razreda C prve generacije je bila, da so vsi bencinski motorji imeli štiriventilsko tehniko. Leta 1995 je to tehniko in turbopolnilnik z vmesnim hladilnikom zraka dobil tudi prvi dizelski motor. Morda velja omeniti še motorno posebnost avtomobilov te generacije. Istega leta predstavljeni kompresor C230 je z Rootsovim mehaničnim puhalom obudil spomin na slovite mercedese s prisilnim polnjenjem zraka iz dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja.
Posebnost različic z osnovnimi štirivaljnimi dizelskimi motorji serije OM601, ki jih je razred C podedoval od predhodnika, je bila, da so jih radi kupovali taksisti, saj so bili varčni in zanesljivi. S tem je Mercedes razreda C utemeljil tudi svoj sloves odličnega taksi avtomobila. K temu je gotovo pripomogel tudi leta 1996 predstavljeni karavan z oznako T.
Mercedes-Benz razreda C je v prvi generaciji dobil tudi prvi osemvaljnik, 4,3-litrski motor V8, Mercedes-Benz C220 CDI pa je septembra 1997 stuttgartsko znamko obogatil s turbodizelskim motorjem s skupnimi gorivnimi vodi.
Avtomobili te generacije so med drugim dobili tudi ASR, bočne varnostne vreče, zategovalnike varnostnih pasov z omejevalniki zatezne sile, zavorno pomoč, parkirno pomoč, dinamične ksenonske žaromete in dežna tipala.
Pomanjšana vozila razreda S
Vendar Mercedes-Benz razreda C prve generacije kljub temu, da so ga izdelovali dobro desetletje, ni presegel prodajnih številk in ni nikoli tako zelo osvojil src voznikov, kot je to uspelo njegovemu predhodniku. Pri Daimlerju so se med razvojem avtomobilov druge generacije razreda C tega zelo zavedali, zato so anonimni oblikovni slog avtomobilov prve generacije nadomestili z oblikovnimi linijami, ki so močno spominjale na pomanjšane avtomobile razreda S. To jim je tudi uspelo, saj so s tem avtomobile razreda C približali predvsem mlajšim generacijam. To je potrdil tudi novi štirisedežni kupe Mercedes-Benz razreda C sport coupe.
Bencinski motorji so večinoma ostali takšni kot pri predhodniku, za dizelske pa je bilo značilno, da so bili vsi opremljeni z neposrednim vbrizgom goriva s skupnimi vodi, kar je ostalo do leta 2003, ko se je pojavila celotna nova družina prisilno polnjenih bencinskih štirivaljnikov z delovno prostornino 1,8 litra.
Med njimi je bil tudi različica s pogonom na stisnjeni zemeljski plin CNG, s čimer je tudi razred C stopil na pot uporabe alternativnih pogonskih sredstev. Prenova leta 2004 je hkrati z novimi bencinskimi in dizelskimi šestvaljniki prinesla tudi novi samodejni menjalnik 7G-tronic, prvi 7-stopenjski samodejni menjalnik, ki so ga vgradili v serijsko izdelani osebni avtomobil.
Omeniti velja še prvi motor V6 s štiriventilsko tehniko in štiristeznim prilagajanjem odmične gredi, kar je zagotovilo, da so se ventili odpirali v najbolj ugodnih trenutkih glede na vozne razmere, opremljen pa je bil tudi sesalnim razdelilnikom z variabilno dolžino, ki je glede na motorne vrtljaje poskrbela za kar najboljša moč in navor.
Mercedes-Benz razreda C je z drugo generacijo avtomobilov veliko pridobil tudi glede varnosti, saj je od avtomobilov višjih razredov prevzel več kot dvajset tehničnih inovacij, s čimer je postal tehnični zgled za svoj avtomobilski razred. Med drugim je dobil varnostne zavese, prilagodljive zračne vreče za voznika in sovoznika, luči s samodejnim prižiganjem, večfunkcijski volan, osrednji zaslon, serijsko vdelani ESP, samodejno zaznavanje otroških sedežev v vozilu in še marsikaj. Po prenovi pa je pridobil še biksenonske žaromete, ki bolje svetijo in omogočajo večjo preglednost v temi in v slabih voznih razmerah, njihova posebnost je bila še, da so svetili tudi v kote.
Malce bolj skritih je bilo še nekaj prelomnih izboljšav: kabli iz optičnih vlaken, nova trivodilna prednja prema z McPhersonovima vzmetnima nogama, ki je poskrbela za natančnejšo vodljivost, ter prednji modul z mečkalnimi conami iz visoko trdnega jekla, ki je močno izboljšal pasivno varnost.
Zadržan ali športen
Izročilo inovacij je nadaljevala tudi leta 2007 predstavljena tretja generacija avtomobilov razreda C, njena posebnost sta bila med drugim dva ločena prednja dela karoserije, bolj športen in bolj zadržan.
Pomembnejše je, da je bilo kar 70 odstotkov karoserije izdelane iz visoko in ultra visoko trdnega jekla, povečane pa so bile tudi deformacijske cone s štirimi polji za odvajanje uničevalne energije v sprednji konstrukciji. Inženirji so kakovost svoje zasnove potrdili s kar 100 testnimi trčenji. Povečala se je tudi raven preostalih varnostnih pripomočkov, med katerimi so izstopali novi aktivni vzglavniki za preprečevanje poškodb vratu. Mercedes-Benz razreda C tretje generacije je na preizkusih trčenj EuroNCAP leta 2007 dosegel pet zvezdic in se uvrstil med najvarnejše avtomobile svojega časa.
Med tehničnimi inovacijami so bili še prilagodljivo vzmetenje, prilagodljivo zaviranje in sistem za preventivno zaščito PreSafe. Sistem je lahko iz voznikovih manevrov vnaprej zaznal nevarnost nezgode in aktiviral ukrepe za zaščito potnikov in vozila. Pri tem je pomagal tudi sistem Adaptive Brake, ki so ga avtomobili razreda C prevzeli od tistih v razredu S, vendar je dobil nove funkcionalnosti, kakršna je pomoč pri speljevanju v klanec, predčasno povečevanje tlaka zavorne tekočine v primeru nevarnosti in funkcija sušenja zavornih kolutov v vlažnih razmerah.
Za avtomobile razreda C so bile prvič na voljo tudi inteligentne luči in varnostne utripalke, ki so voznike za vozilom opozarjale na nenadno zaviranje, pri katerem se je hitrost zmanjšala pod 50 km/uro. Na voljo je bil tudi paket Agility Control, ki je sproti analiziral cesto in voznikove vozne navade ter jim samodejno prilagodil nastavitve podvozja.
Kot zanimivost velja omeniti še, da je v zgodnjem obdobju razvoja avtomobilov te generacije leta 2003 digitalni prototip, tj. 2,1-terabajtna navidezna replika dejanskega avtomobila, v virtualnem okolju prevozil približno dva milijona kilometrov.
Različica avtomobila C 350 CGI BlueEfficiency je leta 2008 uvedla prvi bencinski motor na svetu z neposrednim vbrizgom in s kontrolirano razpršitvijo goriva, s čimer se je precej izboljšal izkoristek motorja. Mercedes-Benz razreda C je s tretjo generacijo v kombinaciji z nekaterimi motorji pridobil tudi povratni vod izpušnih plinov, filter trdnih delcev in selektivno katalizo.
Vstop v digitalno dobo
Januarja 2014 je na ceste zapeljala četrta generacija razreda C, ki je med drugimi novostmi prvič dobila hibridne in pogonske sklope. Mercedes-Benz C 300 blueTEChybrid s kombinacijo turbodizelskega štirivaljnika in kompaktnega elektromotorja z močjo 150 + 20 kW je porabil le 3,6 litra dizla na sto kilometrov (po protokolu NEDC). Z novimi motorji je bil uveden tudi 48-voltni električni sistem, ki počasi izpodriva 12-voltnega.
Ultra visoko trdno jeklo in aluminijasti profili so pripomogli k precejšnjemu zmanjšanju mase karoserije,posledična visoka trdnost pa k izboljšanim voznim lastnostim. Izjemno trdna je bila tudi potniška celica. Kot posebnost v srednjem avtomobilskem razredu je bilo prvič na voljo tudi zračno vzmetenje Airmatic, najcenejša različica BlueEFFICIENCY pa se je ponašala s količnikom zračnega upora 0,24, kar je bil nov mejnik v tem avtomobilskem razredu.
S četrto generacijo je Mercedes-Benz razreda C pridobil tudi zračno vzmetenje Airmatic.
Kar se tiče sistemov za aktivno in pasivno varnost, so bili s četrto generacijo avtomobilov razreda C uvedeni skoraj vsi, ki jih danes poznamo že kot obvezne. Med njimi je bil na primer sistem za zaščito pešcev z aktivnim pokrovom motorja, ki se je v primeru trka s pešcem malce dvignil, s tem pa povečal razdaljo do trdnih elementov pod njim in tako ublažil udarec. Prvič je bil na voljo tudi projekcijski zaslon head-up, poleg povečanega nabora zračnih vreč je bila prvič na voljo samodejna deaktivacija sopotnikove zračne vreče, če je bil na sedežu pritrjen otroški sedež.
V avtomobilih razreda C je bila na voljo tudi povezava s spletom s funkcionalnostjo mobilne dostopne točke ter sistem za govorne ukaze Linguatronic, na sredinski konzoli pa je bila prvič na voljo tudi ploščica za vnašanje ukazov. Po prenovi junija 2018 sta bila v avtomobilih razreda C prvič na voljo digitalna armaturna plošča in novi multimedijski sistem z zaslonom, ki si ga je lahko voznik uredil po svoje, z možnostjo upravljanja na dotik je bil opremljen tudi volanski obroč, z digitalnim ključem pa je ključ lahko postal tudi pametni telefon. Avtomobili razreda C so tedaj dobili tudi prilagodljive LED žaromete, med asistenčnimi sistemi pa tudi aktivno krmiljenje s pomočjo pri menjavi voznega pasu, sistem za aktivno vzdrževanje varnostne razdalje do vozila pred seboj in pomoč pri zasilnem ustavljanju vozila.
Hibridizacija
Vlogo enega od vodilnih avtomobilov v svojem razredu Mercedes-Benz razreda C opravlja tudi v pomladi 2021 predstavljeni peti generaciji: tega bi lahko po zgledu prvega prednika imenovali tudi baby S. Z novo generacijo je namreč razred C precej elementov prevzel od večjih avtomobilov razreda S. Od razreda E pa je prevzel robustno karavansko različico all terrain.
Trapezoidno masko hladilnika lahko v paketu AMG line sestavljajo celo miniaturne zvezdice, obdajata pa jo zašiljena žarometa, ki sta seveda urejena v LED tehniki in sta lahko tudi matrična. Voznikova instrumentna plošča je v vsakem primeru digitalna, seveda v obliki podolgovatega pravokotnika, postavljenega vodoravno. Mercedes-Benz razreda C je dobil tudi ureditev po zgledu kokpitov reaktivnih letal, ki so jo pred leti uvedli v avtomobile razreda A, zanjo pa so značilne predvsem osvetljene šobe klimatske naprave v obliki letalskih turbin.
Diagonala osrednjega zaslona je načeloma 10-palčna (25,4 cm), lahko pa je tudi 12-palčna (30,5 cm) in ta zaslon je skupaj z voznikovim zaslonom, ki je tudi na voljo v enakih velikostih, osrednji del za upravljanje najnovejše različice Daimlerjevega info-zabavnega vmesnika MBUX. Ta med drugim podpira tudi glasovno upravljanje in digitalno asistentko Alexo ali Googlovega asistenta. MBUX ne skrbi zgolj za funkcije, povezane z avtomobilom in vožnjo, ampak se lahko voznik med drugim poveže tudi s sistemom v stanovanju.
Za varnost skrbijo tudi varnostni in asistenčni sistemi, s katerimi se Mercedes-Benz razreda C uvršča med tiste avtomobile, ki že ustrezajo merilom za avtonomno vožnjo druge ravni. To pomeni, da avtomobil lahko na avtocesti vozi skoraj brez posredovanja voznika, ta mora le še menjavati vozni pas in držati volan, avtomobil pa lahko samodejno ustavlja in speljuje tudi v prometnih zastojih. Pri tem mu pomagajo aktivna asistenta za zastoje in za ohranjanje smeri ter aktivni radarski tempomat.
Pomemben je tudi sistem PRE-SAFE PLUS, ki lahko prepozna nevarnost trka z drugim vozilom (v zadek), opozori voznika drugega vozila in vozilo pripravi na trk. Nova je tudi zračna blazina med prednjima sedežema, ki prepreči, da bi se voznik in sovoznik v primeru bočnega trka zadela med seboj. Razred C vozniku s sistemom Parktronic pomaga tudi parkirati ali namesto njega parkira kar sam.
Prilagodljiv asistent za žaromete že v osnovnih različicah samodejno preklaplja med kratkimi in dolgimi lučmi, ki so urejene v LED tehniki. Naslednja stopnja so digitalne luči Digital Light, ki se s stalnim prilagajanjem svetlobe odzivajo na spremenjene razmere v prometu in na vozišču ter na spremenljive vremenske razmere. Če so opremljene še s funkcijo projekcije, svetlobo ves čas prilagajajo drugim udeležencem v prometu in okolici ter poskrbijo za zanimive projekcije. Za njihovo delovanje skrbijo po tri izjemno močne LED svetilke v vsakem žarometu, njihova svetloba pa se na cesto usmerja z 1,3 milijona mikrozrcal, ki jih krmili zmogljiv računalnik.
Nova generacija avtomobilov razreda C ima na voljo tudi krmiljenje zadnjih koles, ta sistem avtomobilu obračalni krog za 40 centimetrov zmanjša na manj kot 11 metrov in mu precej izboljša vozne lastnosti. Bencinski in dizelski motorji so vsi blago hibridizirani, izstopa pa predvsem pravi priključni hibrid C300e, v katerem sta povezana 152-kilovatni bencinski motor in 95-kilovatni elektromotor.
