Najprej so bile nadvse priljubljene oblike vlaganja v finančno prihodnost delnice, nato so na finančni trg pred nekaj leti vstopile kriptovalute, do katerih so bili mnogi sprva nadvse zadržani. To so sebi v prid obrnili tisti, ki so si upali tvegati, in peščica njih je s trgovanjem ustvarila takšno bogastvo, da danes nosijo titulo kriptomilijonarji.
Ker so po letu 2009, ko se je svet soočal s finančno krizo, centralne banke držav izvajale kvantitativno sproščanje – kupovale so državne in druge obveznice na odprtem trgu z denarnimi rezervami oziroma z denarjem, ki ga centralna banka lahko natisne na novo –, je to vplivalo na višino obrestnih mer in posojilojemalcem olajšajo dostop do denarja. Ta 'poceni' denar je dvigal tečaje nad povprečje, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. In prav zaradi neverjetnih rasti delniških trgov ter pojava kriptovalut je bilo tako v zadnjem desetletju naložbeno zlato spregledano in zapostavljeno.
Pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini spremenili stvari
A pandemija novega koronavirusa je močno premešala karte na finančnem parketu. Zaradi karanten in zapiranj je gospodarstvo mnogih držav za nekaj časa obstalo oziroma delovalo v zmanjšanem obsegu, centralne banke pa so bile znova, kot leta 2009, primorane ukrepati. Dodatno so se sprostile denarne rezerve in steklo je tiskanje novega denarja z namenom pomoči gospodarstvom držav, hkrati pa je to sprožilo novo inflacijo, za katero se ta hip, tudi zaradi vojne, ki zadnji mesec vihra v Ukrajini, zdi, da uhaja izpod nadzora.
So se pa ljudje v strahu pred finančno negotovostjo znova spomnili na dobrino, ki je varna pred inflacijo in ki je v vsakem trenutku likvidna – na naložbeno zlato. "Kot trgovec z zlatom smo opazili, da je koronavirus sprožil zanimiv odziv ljudi. Ljudje so med karanteno bistveno bolj razmišljati o zavarovanju svojega premoženja kot v preteklih letih, kar je močno dvignilo povpraševanje po zlatu. Poleg tega so dodatno povpraševanje po večjih nakupih sprožile banke z nižanjem meje za tako imenovane ležarnine na sredstva na bančnih računih in v zadnjih devetih mesecih se je najmanj podvojilo že tako povečano povpraševanje po zlatu," pojasnjuje ekipa Sveta plemenitih kovin.
Po ruskem vdoru v Ukrajino v nekaj minutah pošlo zlato
Še bolj neverjeten učinek na trg naložbenega zlata pa je imela ruska invazija Ukrajine, kajti v le nekaj minutah po napadu, ko je bilo jasno, da se na vzhodu Evrope začenja vojna, so se ljudje tudi drugod po svetu v strahu in paniki začeli pripravljati na najhujše scenarije. Ne le, da so kupovali zaloge hrane, vode, sanitetnega materiala in zdravil, svoj denar so nemudoma želeli zamenjati za naložbeno zlato. "Ukrajinska kriza je bil sprožilec, ki je presenetil vse trgovce z zlatom in kovnice po svetu, saj je na dan napada na Ukrajino v 15 minutah zmanjkalo zlata in se ga isti dan ni dalo več naročiti," pove ekipa Sveta plemenitih kovin. "V ponedeljek je sledil velikanski skok, katerega glavno gonilo je bil strah, ki pa se je v naslednjih dneh polegel."
A vendar, zanimanje za naložbeno zlato ni upadlo in kovnice danes, mesec kasneje, še vedno ne dohajajo povpraševanja. Na svojo zlato palico boste zato ta hip čakali več tednov. Predstavniki Sveta plemenitih kovin tako dodatno opozarjajo:
Dejstvo je, da je prvi šok mimo, a resne posledice vpliva koronavirusa zadnjih dveh let in sedaj vojne v Ukrajini šele prihajajo, kar je še vedno opazno, saj je povpraševanje po zlatu še vedno izjemno veliko. To se odraža v nadpovprečno dolgih dobavnih rokih, saj kovnice enostavno ne dohajajo povpraševanja. Kovnice so celo prekinile oziroma zelo omejile izdelavo manjših kosov zlata in se usmerile na proizvodnjo velikih kosov, to je na 250-, 500- in 1000-gramske zlate palice.
Cene grama zlata drastično poskočile
Dogajanje v zadnjih dveh letih in povečano povpraševanje po naložbenem zlatu se seveda odraža na trenutni ceni zlata, ki je svoj vrh dosegla pred približno dvema tednoma, nato pa je nekoliko padla. Trenutno boste tako za gram zlata odšteli 57,20 evra (cena na dan 25. 3.), a dnevno cena niha. Če bi torej danes želeli kupiti 10-gramsko zlato palico, bi vas stala 572 evrov. A nekatere kovnice trenutno proizvajajo le 250-, 500- in 1000-gramske zlate palice, in če bi se torej odločili za najcenejšo od teh treh možnosti, za 250 gramov zlata, bi morali plačati vrtoglavih 14.300 evrov.
Če tudi sami razmišljate o tem, da bi nekoč zlat nakit, ki ga imate doma, zamenjali za denar, imejte v mislih še eno pomembno stvar. Namreč, zlate verižice in zapestnice niso isto kot čisto, naložbeno zlato. Če malce poenostavimo: za eno zlato 10-gramsko palico čistega zlata ne bi zadoščalo 10 gramov nakita, ker zelo verjetno njuna čistost ni enaka.
Čistost zlata se meri v karatih. Najbolj čisto zlato dosega 24 karatov, a le redkokateri zlati nakit je iz čistega, 24-kratnega zlata, saj je treba za boljšo trdnost oziroma odpornost nakita pri izdelavi dodati druge kovine. Tako se čistost nakita zmanjša, na primer na 18 ali še manj karatov.
Kako se bodo gibale cene naložbenega zlata, je težko točno napovedati, pravijo poznavalci. A glede na trenutno situacijo in veliko povpraševanje se stanje, predvsem v Evropi, ne bo kmalu umirilo. "A zlato se šele prebuja in napovedi so, da bo v prihodnjem obdobju še raslo," za konec povedo v Svetu plemenitih kovin.
