Zlata lisica je bila vedno velik organizacijski zalogaj, saj so organizatorji pogosto bili boj z naravo, da so ob neustreznih vremenskih razmerah pripravili progo in omogočili tekme. Nemalokrat so dobesedno na rokah zlagali sneg, ga negovali, polivali, teptali z nogami, cele noči prebedeli ob njem in se kdaj pa kdaj celo pogovarjali z njim. Zlata lisica nikoli ni bila hec. Srčnost, predanost, požrtvovalnost in odgovornost pa so bile vrednote, ki so organizatorje vedno znova gnale in navdajale s ponosom. Vse to se je prenašalo tudi na ponos in veselje gledalcev, ki so bili vsa desetletja nepogrešljiv del Zlate lisice in so združeno energijo, glasnim navijanjem, ustvarjanjem vibracij v zraku, prenašali na tekmovalke. Te pa so zaradi tega lahko iztisnile še dodaten atom moči, ki je včasih odločal celo o zmagi.
Letos je prvič v zgodovini dogodek potekal brez pomembnega člena – gledalcev na prizorišču. Ko pa se gledalcem enkrat onemogoči navijaško doživetje v živo (kar je navsezadnje čar športnega dogodka), se kaj hitro lahko zgodi, da jim za ta dogodek ni več mar. V izogib temu in zaradi pretrgane vezi, ki je posledica koronasituacije, je NLB kot generalni pokrovitelj 57. Zlate lisice s tehnološko rešitvijo omogočil navijaško povezavo med gledalci in lisičkami. Gre za virtualno več tisoč glavo množico, ki je imela prek telefonov, tablic in računalnikov vajeti dogodka povsem v svojih rokah.
V zgodovino 57. Zlate lisice so se tako zapisali vsi, ki so prek lisičjega filtra na družbenih omrežjih oddali svoj navijaški glas (bilo jih je prek tisoč). Še posebno energijo pa so za vse smučarke prispevali otroci lokalnih športnih klubov s projekta NLB Šport mladim. Otroci so z množico posnetih zvokov prispevali velik del navijaške kulise. S postavljeno zvočno zaveso pa se vloga navijačev še ni končala. Pravzaprav se je takrat šele dobro začela.
Na dan obeh veleslalomskih tekem je namreč za navijanje in spodbujanje tekmovalk vseeno skrbelo občinstvo pred TV zasloni. Na navijaškem spletnem mestu www.navijajzalisicke.si so se poleg pripravljene kulise nahajali še navijaški pripomočki (raglja, vuvuzela in zvok kurenta). Gledalci so lahko s klikom nanje pošiljali zvoke na sam dogodek v živo, DJ pa je pod njihovo taktirko večal oz. manjšal zvok ob progi in v izteku smučišča pod Podkorenom. S skupnimi močmi smo tako zopet dokazali, da je v slogi moč, lisičji dogodek pa se je na svetovnem smučarskem zemljevidu še bolj utrdil. Srčni navijači iz kar 19ih držav smo namreč na obeh veleslalomskih tekmah oddali prek 209.500 navijaških (vz)klikov.
