Kongres predstavlja izjemno priložnost za Slovenijo in slovensko psihologijo, saj gre za enega najpomembnejših srečanj mednarodne psihološke znanosti. Dobro nam je znano, da Slovenija leži v osrčju srednje Evrope, v njenem glavnem mestu Ljubljana pa se srečujejo različne ideje, ki se medsebojno bogatijo. Organizatorji in znanstveni odbor Evropskega kongresa psihologije 2022 si prizadevajo, da bi ravno ta dogodek omogočil srečanje svežih psiholoških idej in dognanj z drugih področij znanosti. Od tod tudi naslov kongresa, ki naslavlja psihologijo kot eno izmed glavnih vozlišč sodobne znanosti. Izzivi, s katerimi se danes sooča družba, namreč še posebej zahtevajo povezovanje z drugimi vedami in poklici.
Evropski kongres psihologije, ki bo potekal na slovenskih tleh, tematsko bogati tudi simbolika čebel – čebelje satje, ki prikazuje središčno mesto psihologije v znanosti, opazimo tudi v logotipu letošnjega kongresa. Gre za zanimiv prikaz posebnosti slovenske kulture, čebel in čebelarstva.
Čas pandemije je je eden izmed mejnikov, ki je prinesel posebne izzive za psihologijo, vloga psihologov in psihologinj pa je v tem obdobju prišla v ospredje. Številni raziskovalci na področju psihologije bodo na kongresu spregovorili o znanstvenih spoznanjih in praksah, ki jih je prineslo pandemsko obdobje. Študije iz različnih držav usklajeno poročajo o poslabšanju duševnega zdravja prebivalstva, hkrati pa sta zadnji dve leti prinesli številne nove raziskave na področju uporabe interneta kot pripomočka za nudenje psihološke podpore in zdravljenja.
Evropski kongres psihologije 2022 organizira Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psiholoških združenj (EFPA). Na dogodku bomo priča izvrstnemu znanstvenemu programu. Udeleženci kongresa bodo lahko izbirali med 14 vzporednimi predstavitvami iz 23 različnih področij psihologije. Program pa bodo še posebej popestrilo kar 18 plenarnih govorcev ki sodijo med najpomembnejše in najvplivnejše psihologe današnjega časa. To so npr. dr. Michal Kosinski, psiholog iz Standford univerze, ki je pokazal, kako lahko na podlagi digitalne sledi (kot so npr. FB lajki) razberemo posameznikovo osebnost; Dr. Ron Rapee, prof. iz Macquarie Univerze v Avstraliji, ki ustvarja in preizkuša test, s katerim bi že v osnovni šoli identificirali mlade s težavami na področji duševnega zdravja, kar bi omogočilo, da bi prej identificirali in pomagali tistim, ki pomoč potrebujejo; Dr. Tom van Daele, iz univerze Thomas More pa raziskuje kako nam lahko tehnologija pomaga pri skrbi za duševno zdravje.
Brezplačen odprti dogodek
Izmed vabljenih govorcev pa je še posebej pomemben prof. Reinhard Pekrun, ki pa ne bo le slavnostni govorec na kongresu, pač pa bo imel govor tudi za širšo javnost. Na življenjski poti se prav vsi srečamo tako z vzponi kot s padci. S slednjimi se je običajno težje soočiti, so pa pomemben del poti. O tem, s kakšnimi čustvi se srečujemo ob vzponih in padcih, kaj doživljamo na poti do dosežkov, bomo govorili 6. 7. v atriju ZRC SAZU v sklopu odprtega dogodka Evropskega kongresa psihologije 2022.
Dogodek bo s kratkim predavanjem otvoril prof. Reinhard Pekrun, mednarodno ugledni profesor ter avtor teorije o čustvih ob dosežkih. V predavanju bo predstavil katera čustva in zakaj ravno ta doživljamo ljudje v kontekstu doseganja dosežkov, kako nam čustva pomagajo pri procesu doseganja cilja, kako ta čustva nastanejo in pa kako lahko upravljamo z njimi za bolj kvalitetno življenje.
Sledila bo okrogla miza na kateri bodo poleg prof. Pekruna svoje karierne in življenjske izkušnje delili uspešni Slovenci. Sodelovali bodo Tin Vodopivec – mednarodno priznani stand-up komik in novopečeni režiser, Alenka Košir – bivša ritmična gimnastičarka in model ter osebna trenerka in Urška Zgojznik – predsednica organizacije Ekologi brez meja, Slovenka leta 2018, okoljevarstvenica in aktivistka.
Na okrogli mizi bomo preko psihološke perspektive pogledali na svet umetnosti, podjetništva, aktivizma in športa ter tako postavili znanost v prakso. Gostje, ki imajo za sabo veliko dosežkov, bodo z nami delili nekaj o sebi, kakšna je bila njihova pot, kdaj jim je bilo težko, kateri porazi so jih okrepili in katerih uspehov so se veselili. Okroglo mizo bo moderiral Erik Babič, dipl. psih. (UN), ki bo usmerjal pogovor tako, da bo zanimiv tako ta splošno javnost kot za strokovnjake v publiki.
Znanost se mora prelivati v prakso in ne sme ostati samo v krogu akademikov. Samo tako lahko z ugotovitvami boljšamo kvaliteto življenja. Ta dogodek s predavanjem in okroglo mizo omogoča ravno to. Stik z avtorjem teorije čustev ob dosežkih bo doprinesel strokovni pogled, življenjske izkušnje uspešnih oseb, katerih poznamo predvsem vzpone, pa bodo dodale življenjskost in pomagale omisliti tudi padce na poti vsakega posameznika. Dogodek je priložnost tako za strokovni kot osebni razvoj, saj pester nabor gostov omogoča, da dobi vsak nekaj zase. V želji po odprtem pretoku znanja, je vstop brezplačen.
