Sprožilni prst znan tudi pod imenom ''trigger finger'' je stanje, pri katerem pride do vnetja tetive in njenega ovoja znotraj prsta. Največkrat prizadene četrti prst in palec, najpogosteje pa se pojavlja pri bolnikih s sladkorno boleznijo in revmatoidnim artritisom.
Pri sprožilnem prstu pride do zožitve ovoja tetive skupaj z vnetjem na območju med tetivo in ovojem prizadetega prsta, kar povzroči, da se tetiva med gibanjem prsta "zatakne". Običajno se to zgodi med upogibanjem ali iztegovanjem pri čemer je izteg težavnejši od upogiba.
Sprožilni prst se ponavadi pojavi na dominantni roki, še posebej na četrtem prstu. Njegova pojavnost se giblje med 2% in 3% v splošni populaciji in do 10% med bolniki s sladkorno boleznijo.
Morda vas bo presenetilo dejstvo, da so za sprožilni prsti diagnosticirani tudi otroci mlajši od 8 let, prizadet pa je predvsem palec.
Zakaj nastane sprožilni prst?
Poznamo številne dejavnike tveganja, ki v veliki meri napovejo nastanek sprožilnega prsta, kot so:
- poklici ali dejavnosti, kjer je potrebna ponavljajoča se gibljivost prstov,
- sladkorna bolezen,
- sindrom karpalnega kanala,
- ženski spol,
- Starost med 40 in 50 let.
V nadaljevanju vam predstavljamo najpomembnejše informacije o poteku diagnostike in možnostih zdravljenja, ki jih ponujamo v naši kliniki Medicofit.
Kako do dobre diagnoze?
Potrebna je izčrpna anamneza, v sklopu katere se pacienta podrobno povpraša o simptomih - kdaj so se ti začeli, kaj jih poslabša in kaj izboljša.
Prav tako se zdravnik pozanima o bolnikovih vsakodnevnih aktivnostih in poklicu. Poizve še o morebitnih pridruženih boleznih, kot so diabetes, revmatoidni artritis in drugih boleznih vezivnega tkiva.
Sledi temeljit klinični pregled, kjer zdravnik preveri ali so na prstih vidne kakšne spremembe, kot so oteklina, rdečina ali deformacija. V sklopu palpacije zdravnik s tipanjem ugotovi prisotnost zadebelitve ali vozličkov na tetivi, kar je za sprožilni prst značilno.
Pomemben del kliničnega pregleda je tudi testiranje gibljivosti prstov. Pacient mora večkrat upogniti in iztegniti prste, da zdravnik opazi morebitno "zaskakovanje" ali zatikanje.
Dobra in natančna diagnoza omogoča izbiro najustreznejšega načina zdravljenja, ki lahko vključuje tako konzervativne kot tudi operativne metode.
Kako poteka zdravljenje v Kliniki Medicofit?
Fizioterapija sprožilnega prsta v kliniki Medicofit poteka v večih korakih.
Na prvem obisku fizioterapevt izvede podrobno oceno stanja prsta, ki vključuje pregled gibljivosti, oceno bolečine, funkcionalne omejitve ter ugotavljanje morebitnih vzrokov za nastale težave.
Našim pacientom pokažemo specifične vaje za raztezanje in krepitev mišic in tetiv prsta ter roke, kar pripomore k izboljšanju gibljivosti in zmanjšanju bolečine.
Poleg vaj izvajamo tudi nekatere manualne tehnike kot so masaža, mobilizacija sklepov in tetiv ter druge tehnike za sproščanje napetosti v prizadetem predelu.
Včasih apliciramo tudi kinesio trakove, ki nudijo podporo mišicam in sklepom ter izboljšujejo krvni obtok v prizadetem območju.
Svetujemo tudi o ustreznih prilagoditvah pri vsakodnevnih aktivnostih in delu, da bi zmanjšali ponavljajoče se gibe, ki lahko prispevajo k nastanku sprožilnega prsta.
Ob koncu terapije pacientu damo še nekaj nasvetov za preprečevanje ponovitve diagnoze, kar vključuje izvedbo vaj doma ter morebitne spremembe življenjskega sloga.
Ker se v naši kliniki Medicofit terapija vedno prilagaja posameznikovim potrebam in odzivom na zdravljenje, naš pristop zagotavlja najboljše možne rezultate za povrnitev funkcije vaših prstov! Ne odlašajte in se na pregled prijavite še danes!
Možnosti zdravljenja sprožilnega prsta
Konzervativno zdravljenje sprožilnega prsta običajno vključuje:
- Uporabo kortikosteroidnih injekcij, ki pomagajo zmanjšati vnetje in na ta način olajša celotno gibanje prsta.
- Modifikacijo aktivnosti
- Izogibanje stiskanju predmetov, ki lahko izzovejo nastanek sprožilnega prsta
- Različne tehnike in metode, kot so raztezanje, krepitev in masaža, ki lahko pomagajo izboljšati gibljivost in s tem pospešijo proces zdravljenja.
Včasih v poštev pride tudi uporaba opornic za prste in dobra fizioterapija. V resnejših primerih lahko zdravnik predlaga tudi kirurški poseg, imenovan tenoliza, z namenom razširitve zoženega dela tetive.
Pomembno je, da se sprožilni prst ustrezno oceni in zdravi, saj lahko nezdravljeno stanje povzroči trajno omejeno gibljivost in funkcionalne težave.
VIRI
Jeanmonod R, Harberger S, Waseem M. Trigger Finger. [Updated 2023 Jul 17]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2024 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459310/
Matthews, A., Smith, K., Read, L., Nicholas, J. in Schmidt, E. (2019). Trigger finger: An overview of the treatment options. JAAPA, 32(1), 17–21. https://doi.org/10.1097/01.JAA.0000550281.42592.97
Sahoo, A. C., Soumyashree, S. in Mahapatra, C. (2023). The role of physiotherapy in the treatment of chronic trigger finger—a case report. Bulletin of Faculty of Physical Therapy, 28(1), 27. https://doi.org/10.1186/s43161-023-00137-8
Makkouk, A. H., Oetgen, M. E., Swigart, C. R. in Dodds, S. D. (2008). Trigger finger: etiology, evaluation, and treatment. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 1(2), 92–96. https://doi.org/10.1007/s12178-007-9012-1
Giugale, J. M. in Fowler, John. R. (2015). Trigger Finger. Orthopedic Clinics of North America, 46(4), 561–569. https://doi.org/10.1016/j.ocl.2015.06.014
