Nadaljevanje desnosredinske vlade bi bila za Slovenijo verjetno najboljša izbira. Seveda se s to trditvijo ne bi strinjali tisti, ki ob petkih kolesarijo po ljubljanskih ulicah. Na drugi strani pa je jasno, da Slovenija ni samo Ljubljana in da nevladne organizacije ne morejo predstavljati mnenja celotne družbe. Zato je smiselno pogledati objektivne kazalnike.
Zadnja raziskava Eurobarometra Evropske komisije* presenetljivo kaže, da je 89 % Slovencev na splošno zadovoljnih s svojim življenjem. S tem se uvrščamo nad povprečje EU, kjer je takšnih 83% vprašanih. Slovenija je v lanskem letu beležila najvišjo gospodarsko rast v območju EU (8,1%) in rekordno zaposlenost. To preprosto pomeni, da ima rekordno število Slovencev zaposlitev in tako lahko sami poskrbijo zase in za svojo družino. In očitno so s svojim življenjem zadovoljni. Zato se postavlja ključno vprašanje: mar ni bolje, da država z nizkimi davki ljudem omogoči, da jim ostane več v denarnici?
Med vsemi slovenskimi političnimi strankami tej usmeritvi še najbolj sledi Nova Slovenija. Njen predsednik Matej Tonin je na enem izmed predvolilnih soočenj izjavil: "V volilni kampanji se zelo jasno izkazujejo ključne razlike med slovenskimi političnimi strankami. Stranke na levi bi ljudem predvsem jemale. Napovedujejo višje davke, znižanje plač ter dodatne obdavčitve hiš in stanovanj – predvsem na podeželju." NSi se bo po Toninovih besedah proti temu odločno borila in zato predstavlja povsem drugačno smer razvoja Slovenije.
V NSi zato kot najpomembnejši del svoje politike izpostavljajo preprosto usmeritev: delo se mora splačati! In zdi se, da temu pritrjuje večina ljudi, še posebej gospodarstvenikov. V stranki kot ključno prioriteto za naslednji mandat zato napovedujejo ohranitev že veljavnega zakona o dohodnini, ki je vsem zaposlenim prinesel višje neto plače, in tudi uvedbo razvojne kapice, kar bi mlade talente zadržalo v Sloveniji.
*Raziskava Eurobarometer je potekala med 18. januarjem in 14. februarjem letos v 27 državah članicah EU. V Sloveniji je bilo opravljenih 1007 anket preko računalnika, raziskavo pa je izvajala agencija Mediana.
Tretje mesto – odločilno na prihodnjih volitvah?
Zaradi proporcionalnega volilnega sistema pri nas vlade nihče ne more sestaviti sam. Spomnimo se, kako je pred leti Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića volitve sicer dobila, njen predsednik pa kljub temu ni uspel sestaviti vlade. Ankete kažejo, da je zmagovalec letošnjih volitev najverjetneje že znan. Ključno za sestavo vlade pa bo, katera stranka bo zasedla tretje in četrto mesto. Nova Slovenija po zadnjih anketah beleži precejšnjo rast podpore in zdi se, da se tokrat bori za stopničke.
Jernej Vrtovec iz vrst NSi je eden najbolj uspešnih ministrov te vlade. Bodo ljudje na volitvah nagradili dobro delo ministrske ekipe NSi?
Nekateri politični analitiki ocenjujejo, da je NSi lahko presenečenje aprilskih volitev. Stranka ima močno terensko mrežo, v vladi pa se je dokazala z izredno učinkovito ministrsko ekipo. Kljub temu da stranka bije močne politične spopade s stranko Levica, ker zagovarjata diametralno nasprotne politične ideje, njeni predstavniki nikoli niso prestopili meje spodobnosti v politični komunikaciji. Ministri in poslanci NSi so v javnosti večkrat pozvali k umiritvi strasti v slovenski politiki in se zavzeli za dostojno komunikacijo.
Namesto študij Janez Cigler Kralj domove starejših gradi. Odprtih je kar 145 projektov gradenj.
Kdo se bori za svobodo?
Švicarski Inštitut za razvoj managementa na svoji Svetovni lestvici konkurenčnosti za leto 2021 med 64 državami, ki so bile zajete v raziskavi, Slovenijo umešča šele na 40. mesto. Velik problem naše države prestavljata pomanjkanje ekonomske svobode in neprijazno poslovno okolje.
Po mnenju številnih analitikov in gospodastvenikov ima NSi najbolj dodelan gospodarski program. Zato je smiselno primerjati programske rešitve stranke NSi in Gibanja Svobode, ki je pred kratkim vstopilo na politični parket. Če bo vlado vodilo Gibanje Svoboda, bo prav področje gospodarstva, stanovanjske politike in zdravstva najbolj vplivalo na življenje navadnih ljudi.
V članku smo že zapisali, da si NSi prizadeva za ohranitev davčne razbremenitve plač in uvedbo razvojne kapice, iz javnih izjav predstavnikov Gibanja Svoboda pa lahko sklepamo, da temu nasprotujejo. Kot so napovedali, bi razveljavili določbe zakona o dohodnini in tako ljudem ponovno znižali njihove plače.
Skupina uglednih slovenskih zdravnikov, združenih v iniciativo Zdravstvo.si, je pred dnevi na politične stranke naslovila tri ključna vprašanja glede prihodnje ureditve slovenskega zdravstvenega sistema. Stališča med strankama NSi in Gibanje Svoboda so diametralno nasprotna. Nova Slovenija zagovarja sodoben javni zdravstveni sistem po zgledu razvitih zahodno Evropskih držav. V Gibanju Svoboda pa vztrajajo na kozmetičnih spremembah sedanjega centralno-planskega sistema zdravstva, ki vsak dan podaljšuje čakalne vrste in pušča tisoče ljudi brez osebnega zdravnika.
"Zagovarjamo vsem dostopno javno zdravstvo, zato moramo v Slovenijo prenesti prakse, ki v zahodni Evropi že odlično delujejo," pravijo v NSi.
Področje stanovanjske politike je bilo v preteklih desetletjih povsem zapostavljeno. Stavili smo na zgrešen koncept gradnje državnih stanovanj, ki v praksi ni nikoli zares zaživel.
Gibanje Svoboda napoveduje izgradnjo več deset tisoč javnih najemnih stanovanj. V Novi Sloveniji odgovarjajo, da gre za politiko, ki v preteklosti dokazano ni dala rezultatov. Predvsem mladim moramo zagotoviti dostopno ceno stanovanj, kar lahko zagotovimo samo z zadostno ponudbo na trgu. Po mnenju NSi je treba javna vlaganja nujno kombinirati z zasebnimi. Prek davčnih olajšav moramo spodbuditi podjetja in investitorje, da vlagajo v stanovanjsko gradnjo – zagotoviti jim moramo zemljišča in ustrezno gradbeno zakonodajo.
V NSi so prepričani, da se država v preteklosti ni najbolje izkazala kot »graditelj« stanovanj. Stanovanja naj gradijo tisti, ki to najbolj znajo – in to ni država.
V NSi dodajajo še, da želijo ustvariti Slovenijo, v kateri se bomo vsi iskreno veselili uspehov drug drugega. Če je takšno Slovenijo mogoče ustvariti, pa bodo na volitvah 24. aprila povedali volivci.
