Povečanje deleža obnovljivih virov energije je že nekaj časa na evropski agendi, saj pomembno prispeva k zmanjšanju emisij CO2, zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv in povečuje energetsko varnost. Vključevanje obnovljivih virov v elektroenergetski sistem, zniževanje ogljičnega odtisa in ukrepi za energetsko učinkovitost na vseh segmentih so pomembna gonila energetske transformacije.
Vzpodbudno pa je tudi, da je vse večjemu številu uporabnikov pomembno, kakšen je vir energije, ki napaja njihova gospodinjstva, električni avtomobil ali njihov posel.
Vetrno polje Ljubač.
Slovenski zeleni prehod
Z mislijo na jutri bodo v Petrolu, na primer, do leta 2025 za zeleni prehod namenili kar tretjino skupnega investicijskega potenciala.
Zgradili bodo več proizvodnih objektov energije iz obnovljivih virov, skupne planirane moči 164 MW, saj verjamejo, da obnovljivi viri dolgoročno krepijo energetsko samooskrbo gospodinjstev, gospodarstva in celo države. V podjetju tako razvijajo celovite energetske rešitve, s katerimi omogočajo nižjo rabo energije, obenem pa s pomočjo obnovljivih virov energije tudi prispevajo k večji energetski samooskrbi in k večji energetski neodvisnosti Slovenije in tudi Evrope.
Vetrno polje v Ljubaču z elektriko za 30.000 gospodinjstev
V okviru skupine Petrol tako trenutno obratujeta že dve vetrni polji, obe na Hrvaškem, ki imata skupaj kar 18 vetrnih elektrarn.
Najnovejše vetrno polje, v Ljubaču, so v podjetju uradno otvorili pred kratkim. Gre za prvi Petrolov projekt, ki je bil v celoti izveden brez finančnih podpor ali subvencij, devet vetrnih elektrarn pa na leto proizvede 96 GWh elektrike, kar zadosti potrebam okoli 30.000 povprečnih gospodinjstev.
Skupaj s prvim Petrolovim vetrnim poljem Glunča tako neodvisna in zelena elektrika, proizvedena v regiji, napaja kar 45.000 gospodinjstev.
Sončne elektrarne za neodvisno elektriko in manj izpustov CO2
Sončna elektrarna na industrijskem objektu Cinkarna Celje.
V Petrolu vlagajo tudi v sončne elektrarne. Na svojih objektih so postavili več kot 30 manjših sončnih elektrarn. Sončne elektrarne pa nudijo tudi v okviru celovitih energetskih rešitev. Pred kratkim so tako v Cinkarni Celje otvorili njihovo do sedaj največjo sončno elektrarno, moči 1 MW.
Njena predvidena letna proizvodnja električne energije je 1.160 MWh, kar zadošča potrebam približno 330 povprečnih gospodinjstev. Tovrstna rešitev poleg energetske neodvisnosti prinaša še manjše izpuste CO2 – v primeru Cinkarne Celje za 568 ton na leto, kar je enako količini CO2, kot jo letno absorbira približno 10.780 dreves.
Pri zelenem prehodu so izredno pomembna partnerstva, še dodajajo v Petrolu, saj lahko le s skupnimi trajnostnimi močmi dosežemo prave učinke. Zato so v podjetju ponosni, da je v teku še en pomemben projekt na Hrvaškem, kjer gradijo tri velike samostoječe sončne elektrarne na območju Knina. Sončne elektrarne Suknovci, Pliskovo in Vrbnik, skupne inštalirane moči 22 MW, bodo s proizvodnjo elektrike pričele v začetku leta 2023.
