Na Sejmu za ljubitelje živali bodo obiskovalci na Lenini stojnici lahko iz izbranih provizoričnih sestavin sestavili "popoln obrok“ oziroma izbrali take sestavine, ki v pasjo skledo ne sodijo. "Sestavine so natisnjene na kartončke, zato se ni treba bati, da bi moral kdo šariti po surovem mesu ali pa bi ga ob obisku stojnice pričakal roj muh," pojasnjuje. Njena kolegica in veterinarka Mojca Cerovšek pa bo zastopala različne alternativne metode zdravljenja, ki sodijo k "zdravi hrani“, a jih ljudje slabo poznajo ali pa napačno uporabljajo, če ne celo izrabljajo.
Obljublja, da bodo obiskovalci, ki se bodo oglasili na stojnici, prav gotovo dobili ogromno informacij: "Namen je namreč osveščanje in preventiva, pasji lastniki se običajno s svežo hrano in alternativnim zdravljenjem spoznajo takrat, ko nastopi bolezen. Zakaj se ne bi s tem spoznali že prej in morda naredili kaj v smeri preventive?"
Pogosto celo do veterinarja
Med najnevarnejše napake, ki jih pogosto počnejo pasji skrbniki, šteje ponujanje kuhane goveje kosti iz juhe ali katere druge napačne kosti, ki naredi več škode kot koristi. "Pogosto morajo zaradi prebavnih težav poiskati pomoč veterinarja, kar pa seveda stane, pa ne samo v smislu denarja. Na kocki je tudi zdravstveno stanje psa, mogoče je celo življenjsko ogrožen," našteva. Dodaja, da težava ni v kosteh na splošno, ampak v napačni izbiri kosti: "Na tisoče psov vsak dan na svetu gloda kosti, ki pa niso kuhane, so surove, mesnate, primerne velikosti … Skratka take, kot morajo biti."
Največja napaka, ki jo opaža pri pasjih skrbnikih pa je ta, da ljudje prenašajo človeške principe v pasjo skledo, da poleg mesa potrebuje še prilogo, da mu je treba zelenjavo popražiti na čebuli, veliko dela si dajo s tem, ko menijo, da je psu treba kuhati dvakrat dnevno. "Psi niso gurmani, niso ljudje. So pragmatični jedci. Hrana za psa mora zadovoljiti njegove potrebe po energiji in ne naših lačnih oči, principov in predsodkov, ki so pogosto v nasprotju s potrebami psa in njegovim prebavnim traktom," je jasna.
Predhodniki pasjih briketov: mornarski piškotki
Razlogov, zakaj je začela s pisanjem bloga Zdrava hrana za pse je več: "Prvi je gotovo ta, da sem po naravi taka, da želim priti vsaki stvari do dna in me klasični odgovori v smislu, da pes z briketi dobi vse, kar potrebuje, ne zadovoljijo. Če bi bili briketi tako zelo optimalni, bi prej ali slej obstajali tudi za ljudi. Komu pa se da kuhati vsak dan?" Meni, da je prepričanje, da pes z briketi dobi vse, kar potrebuje, le še ena odlična marketinška poteza, ki spodbuja pasivnost ljudi, saj se jih večina ne vpraša, kaj pa pes zares potrebuje. Če bi se ljudje to spraševali, bi po njeni oceni prodaja komercialne hrane verjetno drastično padla.
"Predvsem pa me zanimajo stvari, ki jih večina jemlje za samoumevne; veliko ljudi namreč ne ve, da so predhodniki današnjih briket nastali bolj kot ne po naključju, da so bili v osnovi to mornarski piškotki, da mit o tem, da bo pes postal agresiven zaradi hranjenja s surovim mesom, izvira med drugim tudi iz zgodnjega agresivnega marketinga, ko so prvi prodajalci pasje hrane vstopali v domove angleških aristokratov. In še bi lahko naštevala …" pravi.
Lena bi rada dokazala in pokazala ljudem, da ni treba imeti znanstvenega doktorata zato, da nahraniš psa: "Tudi naši obroki niso vsak dan popolni, pa preživimo in živimo, mogoče zato, ker ne kompliciramo toliko."
Pomembno pa se ji zdi, da smo ljudje osveščeni, saj smo vsi potrošniki in ponudniki, ponudijo pa samo to, kar potrošniki zahtevamo. "Več kot bomo vedeli, drugačne bodo naše zahteve in boljša prihodnost nas čaka, nas vse: ljudi in pse," pojasnjuje.
Pravi, da so ljudje večinoma navdušeni, ko ugotovijo, da lahko veliko sestavin za pasjo hrano kupijo v "navadni trgovini“ in nenazadnje, da sveža hrana ne pomeni draga hrana. "Ker sem iskrena in priznavam, da ogromno stvari ne vem in ljudem tudi polagam na dušo, naj ne verjamejo vsemu, kar preberejo, niti meni, sem pridobila krasen krog bralcev, ki mi zaupajo. Mislim, da je zaupanje najboljši in najbolj merodajen odziv," dodaja.
Serija predavanj in delavnic
Septembra bo Lena začela s serijo predavanj in delavnic – ZHP abonma, na katerih bodo obiskovalci lahko spoznali od različnih alternativnih metod do praktične delavnice na temo priprave pasje hrane. "Nekaj bo ponovitev starih predavanj, nekaj bo novih, s pomočjo strokovnjakov pa bomo spoznali, kako učinkovita je bioresonanca pri zdravljenju alergij, kakšna hrana je primerna za alergije, kako lahko živalim pomagamo z Bachovim cvetličnimi esencami, kaj je tradicionalna kitajska veterinarska medicina, Ttouch, skratka, ni da ni," našteva.
Dodaja, da so predavanja in delavnice namenjena vsem, ki jih zanima več in ne samo tistim, ki imajo pse z različnimi zdravstvenimi težavami. Vsak namreč lahko najde nekaj zase in za svojega psa ali pa bo vedel, na koga se obrniti, če ali ko bo prišlo do težav. "Temeljno sporočilo pa je, da alternativa obstaja, samo najti jo moramo," je zaključila.
anja.scuka@zurnal24.si
Imel sem že šest psov, prav vsi so imeli praktično vsako nedeljo kosti iz goveje juhe. In prav noben od njih nikoli ni imel kakršnihkoli prebavnih težav. Naključje? Pri šestih psih močno dvomim. Bo bolj napačna trditev zgoraj. Pa saj… ...prikaži več ni edina, takih "zdravih trditev" je več, od čokolade, kruha... in če bi držali, bi morali moji psi "umreti" nekajkrat dnevno. Finta je predvsem v količini. Npr. čokolada je tudi za človeka lahko nevarna, ne samo za psa. Pa saj mu je ne daš pol kile, ampak četrt koščka, za želje. Pes itak nima občutka za količino, pomembno je, da nekaj dobi. Kruh - naši psi ga imajo raje od mesa - svež ali posušen. En košček ne bo ubil nikogar, bo pa neizmerno osrečil psa.