Odkrijte čudežno dolgo življenje najstarejših prebivalk našega planeta - želv! Na letošnjem festivalu za ljubitelje živali boste lahko del edinstvenega doživetja in spoznali želve ob spremstvu izkušenega skrbnika želv Dejana Šeka.
Obe vrsti, ki si ju boste lahko ogledali na Žurnalovem festivalu, izvirata iz Evrope, najbližje pa lahko v naravnem okolju najdemo grško želvo, in sicer pri naši sosedi Hrvaški. Kot pojasnjuje Dejan Šek, jih prepoznamo po oklepu, ki ima rjavo-črn vzorec na rumeno oker podlagi, ki se starostno lahko spreminja. Živijo v predeloma toplejših delih sveta, zato je za življenje v ujetništvu pomembno, da so v okolju, kjer je temperatura primerna za njihovo dobro počutje.
V tem so si od svojih sorodnih vrst, širokorobih želv, različne, saj se slednje zadržujejo v bolj gorskih predelih. Črno obarvan oklep jim omogoča, da absorbirajo veliko količino toplote na soncu, kar jim pomaga uravnavati telesno temperaturo tudi na višjih nadmorskih višinah, kjer je temperatura zraka nižja, pravi Dejan Šek. Širokorobe želve so največja vrsta kopenskih želv v Evropi in lahko dosežejo telesno širino do 35 centimetrov ter tehtajo do pet kilogramov. Prepoznamo jih po oklepu, ki je podolgovat, zvončaste oblike, s precej razpotegnjenim zadnjim delom, ki spominja na čelado.
Ena od zanimivosti o grških želvah je njihova dolga življenjska doba, saj lahko dosežejo starost 70-100 let in zrastejo do dolžine 20 centimetorv. Znanstveniki menijo, da ta dolga življenjska doba izhaja iz njihove učinkovite izrabe energije in počasne rasti.
Skrb za želve kot domače ljubljenke
Pred nakupom želv kot domačih živali je potrebno o njih izvedeti čim več, da jim lahko zagotovite najboljše možno življenje. Ena najbolj pomembnih informacij, ki jih morate vedeti, je, kako ravnati z njihovo hrano in vodo, poudarja Šek. V terariju in tudi zunanjih ograjah morajo vodo imeti konstantno na voljo, ki naj bo v nizki posodi, da lahko tako želve brez težav vanjo vstopijo in izstopajo.
Napolnimo jo približno do tretjine višine želve, tako da ima glavo nad vodo. Grške želve, na primer, ne znajo plavati in bi se v globoki vodi lahko utopile. Grške želve hranimo z izključno rastlinskimi obroki, ki rastejo v njihovem naravnem mediteranskem okolju. To so detelja, regrat, melisa, meta, trpotec, slez, marjetice, mladi listi robide, cvetovi hibiskusa in podobno.
Za pravilen razvoj oklepa potrebuje želva kalcij in druge vitamine, ki jih nekaj že dobi s hrano, vendar ji moramo enkrat do dvakrat na mesec ponuditi sipino kost (vir kalcija). V naravi ali v zunanji ogradi želve včasih same jedo polže, ko imajo potrebo po kalciju.
Ustvarjanje življenjskega okolja za želve
Za življenje v zunanjem ograjenem prostoru je treba izbrati sončno lego, vendar mora biti zagotovljena tudi možnost sence, pove Šek in dodaja, da je v ogradi treba zagotoviti rastline, pod katerimi se lahko želve senčijo, ter skrivališča iz lesa, kamnov ali večjih vej.
Pomembno je zagotoviti primerno mesto za spanje, ki je pokrito in zaščiteno pred vetrom in dežjem ter z dnom, pokritim s suhim listjem ali senom, ograda pa naj bo velika in naj zagotavlja vsaj pet kvadratnih metrov bivalnega prostora. Poleg tega je treba poskrbeti tudi za mesto z rahlo zemljo ali mivko, kjer bodo želve, ki so že starejše, legle jajca.
Pomembno je tudi, da terarija ne sestavljajo samo beton ali ploščice, saj to ne ustvarja primernega bivalnega okolja za želve. Terarij se mora čim bolj približati želvinemu naravnemu okolju. Da bi zagotovili optimalno življenjsko okolje, je potrebno terarij redno čistiti in menjati podlago vsake tri do štiri mesece.
Pridružite se nam na Žurnalovem festivalu za ljubitelje živali, kjer boste imeli enkratno priložnost spoznati ta čudovita bitja in odkriti, zakaj nas tako fascinirajo že tisočletja.
Festival bo v Deželi prijateljev 10. junija 2023 v Novi Gorici od 15. do 21. ure. V primeru slabega dežja ga bomo premaknili na 17. junij 2023. Več informacij o dogodku najdete TUKAJ.
