Predvsem zima čas zime, mraza, vlage, prehlada in gripe. In že smo pri virusih. Gripo in prehlad namreč povzročajo virusi. Ko zbolimo, se navadno niti ne odpravimo do zdravnika, saj prehlajeni še vedno hodimo v službo ali šolo. Ob gripi vemo, da jo moramo odležati, piti dovolj tekočine (čajev), jesti veliko sadja- limon. čaj in sadje sta del t.i. "podporne terapije" medtem, ko se imunski sistem bojuje z virusi. Proti virusom namreč človeštvo (skoraj) nima učinkovitih zdravil.
Antibotike nam zdravnik predpiše le, kadar je nevarnost, da se na zaradi virusa poškodovana tkiva, naselijo še bakterije. Temu pravimo »sekundarna infekcija«. Antibiotiki na sam virus nimajo nikakršnega učinka, zato se ne jezite na zdravnika, če vam jih ob gripi ne predpiše.
Tudi psi in muce obolevajo za virusnimi obolenji. Strah, da se lahko naš otrok naleze viroze od živalice, je odveč. Virusi so večinoma zelo vrstno specifični, kar pomeni, da za pasjim virusom obolevajo psi (tudi lisice, volkovi...), mačjimi mačke (domače in divje), kunčjimi kunci itd.
Mačke in psi
Viruse lahko delimo po nešteto kriterijih. Za nas sta pomembna dva: živalska vrsta za virus občutljive živali in tkiva ali organi, ki jih virus napade. Tako poznamo pasji kužni kašelj in mačji "nahod". To sta virusa, ki prizadeneta dihalne poti.
Virusi mačje kuge, pasje kuge, parvo in corona virus pri pseh in mačkah največkrat napadejo prebavni sistem, zato živali driskajo in bruhajo. Ta skupina virusov je lahko zelo nevarna, še posebej za mladičke, saj zaradi majhne telesne mase pri driski in bruhanju lahko zelo hitro, v nekaj urah, dehidrirajo ter poginejo. Pri pseh poznamo od bolj pogostih virusnih obolenj še hepatitis (vnetje jeter).
Muce so na viruse še bolj občutljive kot psi, poleg tega pa jih ogroža kar nekaj zelo nevarnih virusnih obolenj, kakršnih pri psih ne poznamo. V mislih imam predvsemmačjo virusno levkozo - FELV in FIV »mačji aids«. Ta virusa se obnašata zelo podobno kot človeški aids, kar pomeni, da napadeta imunski sistem. Muce se jih večinoma nalezejo med parjenjem ali z ugrizi- npr. samci, ki se tepejo za samice. Mačji mladički se lahko nalezejo teh (in drugih) virusov še v maternici.
FIP- mačji (felini) infekciozni peritonitis- je prav tako huda virusna bolezen muc, ki ponavadi prizadene mlade živali in se pogosto žal konča s smrtjo že pred 2 letom starosti. Povzroča povečanje bezgavk in nabiranje tekočine v prsni in trebušni votlini.
Tudi druge hišne živali
Virusne bolezni poznajo tudi vse ostale hišne živali- ptiči, plazilci, kunci, dihurčki, glodalci... Njih virusi ogrožajo malo manj, z izjemo dihurčkov, ki so občutljivi tudi na pasje viruse. Seveda obstajajo ravno tako smrtonosni virusi za vse naštete živali, srečo imajo le v tem, da kot hišni ljubljenčki niso izpostavljeni stikom z drugimi živalmi, predvsem pa je njihovo število manjše. Virusi namreč za svoje širjenje potrebujejo veliko koncentracijo dovzetnih živali, med katerimi se virus prenaša. Tako predstavljajo problem za te živali predvsem vzrejališča, razstave, farme (npr. kunci), trgovine ipd.
Kot sem omenil, zdravil proti virusom praktično ni. Ko naša žival zboli, ji nudimo podporno terapijo med tem, ko imunski sistem bije bitko z virusom. Podporna terapija je navadno simptomatska, kar pomeni, da zdravimo znake bolezni, ne bolezni same. Na primer, če se pojavita driska in bruhanje, ju bomo skušali zaustaviti ter predvsem nadomeščali izgubljeno tekočino, ki je življenskega pomena. Dodajamo tudi vitamine, minerale, beljakovine in imunostimulanse, da ojačamo imunski sistem, ki je edini, ki lahko virus uniči.
Proti virusom pa nismo povsem nemočni. Proti njim (a ne vsem) obstajajo cepiva, ki pa pomagajo le, če jih uporabimo dovolj zgodaj.
Vir: Rok Krajnik, dr.vet.med., Zvitorepka, veterinarska ambulanta za male živali, dostopno na: http://www.zvitorepka.si/Nasveti (16. 11. 2015)
