"Živalski in rastlinski svet bi lahko do konca tega desetletja doživela drastičen padec za kar 67 odstotkov v primerjavi z velikostjo populacij pred pol stoletja, kar je posledica človeških dejavnosti na Zemlji," v poročilu o stanju planeta 2016 opozarjajo v organizaciji WWF.
Glede na poročilo, so se svetovne populacije rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev v primerjavi z letom 1970 zmanjšale za 58 odstotkov. Če se bo ta trend nadaljeval, bi se lahko populacije vrst po njihovih ocenah do leta 2020 zmanjšale za kar dve tretjini.
"Tega leta moramo začeti izvajati tudi zaveze, ki smo jih sprejeli v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, kot tudi pričeti s prvimi ukrepi varstva okolja v okviru novega globalnega Načrta za trajnostni razvoj. Doseganje mednarodnih ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2020 bo pripomoglo k izvajanju potrebnih reform znotraj svetovnega sistema za proizvodnjo hrane in energije, ki so potrebne, če želimo omogočiti preživetje prosto živečih vrst po vsem svetu," opozarjajo.
Izginjajo hitreje kot kdajkoli prej
"Tekom našega življenje divje vrste izginjajo hitreje kot kdajkoli prej," je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. "Ne govorimo le o lepih vrstah, ki jih imamo vsi radi; biotska raznovrstnost je temelj zdravih gozdov, rek in oceanov. Če izginejo vrste, bodo propadli tudi vsi ti ekosistemi in s seboj bodo vzeli tudi čišt zrak, vodo, hrano in ugodne podnebne razmere, ki nam jih nudijo. Imamo vsa potrebna orodja za reševanje tega vprašanja, ki jih moramo začeti uporabljati takoj, če želimo ohraniti živ planet za naše osebno preživetje in blaginjo".
V poročilu WWF uporablja indeks živega planeta, ki so ga razvili v Zoological Society of London za spremljanje trendov v bogastvu divjih živali.
"Z našim obnašanjem, ljudje spodbujamo zmanjševanje populacij prosto živečih vrst po vsem svetu, in naš vpliv je še posebej očiten v propadanju sladkovodnih habitatov. Vendar pa je treba poudariti, da še vedno govorimo o zmanjšanju, ne o izumiranju. Na nas je, da se kar najbolj potrudimo, da omogočimo okrevanje teh populacij, a tudi ohranimo naravo in karizmatične vrste v naši regiji," je dejal Martin Šolar, direktor WWF Adria.
Glavne nevarnosti, ki jih izpostavlja poročilo, so neposredno povezane z dejavnostmi ljudi, od izginotja habitatov do uničevanja in prekomernega izkoriščanjem prosto živečih vrst. "Prihodnost planeta je izjemno negotova, saj živimo v času, ko ima človeštvo prevladujoč vpliv na spremembe na Zemlji, vključno z morebitnim šestim množičnim izumiranjem. To novo dobo že imenujemo Antropocen," opozarjajo.
Poročilo kaže, da proizvodnja hrane potrebne za izpolnjevanje potreb vse večjega števila ljudi, vodi v uničevanje habitatov in divjih živali. Trenutno kmetijstvo zavzema približno eno tretjino celotne površine Zemlje in je odgovorno za skoraj 70 odstotkov porabe vode.
V poročilu avtorji predlagajo vrsto rešitev za spremembo načina proizvodnje in potrošnje hrane, da bi zagotovili, da bi se vsi ljudje hranili na trajnosten način. Celotno poročilo in njegov povzetek ter ves spremljajoči material je mogoče prenesti na: http://adria.panda.org/sl/lpr_2016/
