“Število kač v teraristiki tudi pri nas hitro narašča. Tako lahko tudi v Sloveniji najdemo v terarijih precej vrst, v zadnjem času tudi strupenjač,” pravi poznavalec in ljubitelj kač Aleš Lubej. Pojasnjuje, da v ujetništvu in naših domovih še vedno prevladujejo nestrupenjače: “Od nestrupenih gožev (Colubridae), do pitonov (Pythonidae) in udavov (Boainae).”
Velike štiri
Po njegovih besedah so na svetu le štiri vrste nestrupenjač, ki so odrasle dovolj velike, da predstavljajo potencialno nevarnost človeku. Med ljubitelji in poznavalci so skupaj znane po imenu big four oziroma velike štiri. To so tri vrste pitonov, mrežasti piton (Python reticulatus), tigrasti piton (Python molurus), afriški skalni piton (Python sebae), ter ena predstavnica družina udavov, zelena anakonda (Eunectes murinus).
Pojasnjuje, da so te kače enostavne za vzrejo imajo pa tudi veliko število mladičev v leglu. “Velike in stare samice naštetih pitonov lahko v enem leglu izležejo več kot petdeset jajc, rekord zelene anakonde pa je 86 mladičev. Udavi so poleg gadov namreč edini ovoviviparni (živorodni) plazilci nasploh,” pravi. Posledica tega je, da so prav naštete vrste zelo poceni in dostopne kupcem. “Ko pa zrastejo, so lahko nevarni plenilci, ki v kombinaciji nesrečnih naključij lahko predstavljajo nevarnost,” opozarja.
Kaj storiti ob ugrizu
“Mišičasto telo pitona proizvede neverjetno silo. Primerljivo s silo teže velikega avtomobila na našem telesu. Nobena fizična sila ne bo zalegla,” pravi. Če imamo proste roke, si lahko po njegovih besedah pomagamo na dva načina. Kači v usta zlijemo alkohol. Vonja po alkoholu ne prenese, zato popusti prijem in ugriz, ter skuša uiti. Lahko pa jo po telesu polivamo z zelo mrzlo, ali zelo vročo vodo. Zaradi neprijetnega počutja bo prav tako popustila. “Če nam je ob telesu vkleščila tudi roke, pa smo v resnih težavah. Smrt je skoraj neizogibna,” dodaja.
Ob tem je spomnil na pravilo, ki pa se ga večina ljudi žal ne drži: “Le s kačo, veliko do tri metre, lahko rokuje en sam človek. Od dolžine tri metre mora biti navzoča še ena oseba na vsak naslednji meter,” razlaga. Pri tri metre dolgi kači morata biti navzoča dva človeka, pri štiri metre dolgi kači trije, pri pet metrov dolgi kači štirje in tako dalje.
“Kače niso udomačene živali. Ampak divje, prvinske in naravne. Delujejo po nagonih. So popolnoma mirne in v stanju sitosti tolerirajo prijeme, božanje in celo na draženje se ne odzivajo,” opisuje. Dodaja, da ko v možganih prevlada nagon po preživetju in hrani, pa postanejo divje živali, ki jih zanima le preživetje. “Zato ravnajmo z njimi z razumom in spoštovanjem,” pravi.
Kraljevski piton ne bo napadel
Med najpogostejšimi kačami v ujetništvu sicer najdemo kraljevskega pitona (na fotografiji), saj je zelo miren, lahko ga primemo v roke in nas ne bo želel ugrizniti. “Kraljevski piton nikoli ne ugrizne. Razen če te zamenja za plen. Če te zamenja za miško, če morda tvoja roka diši po miški, podgani …” pojasnjuje Lubej. Kraljevski piton namreč napade la plen, nikoli plenilca. Če bi se denimo počutil ogroženega, ne bi napadal, pač pa bi se po besedah Lubeja le umaknil in zvil v krog. Če bi že zamenjal našo roko za plen in ugriznil, bi praviloma ugriz takoj izpustil. Če ne bi spustil, pa ravnamo kot v primeru ugriza drugih nestrupenjač.
anja.scuka@zurnal24.si
