V nadaljevalnem tečaju nas je bilo 12 zelo vodljivih vodnikov in 12 precej ali pa še bolj samozavestnih psov. Sicer smo imeli tudi dve izjemno prijetni psički, Timijevo nesojeno ljubezen Brino in poskočno bokserko Frido, kateri je bil Timi neznansko všeč, ampak naklonjenost žal ni bila obojestranska.
Ne vem, ali sta bili krivi psički ali pa čisto preveč prepotentnih psov – vsako uro smo imeli kakšen pasji ''skoraj ravs.'' Vaditelj je skakljal z enega konca poligona na drugega in nas skušal prepričati, naj kontroliramo vsak svojega psa. Pa kako ga naj kontroliram, malo pogledam stran pa že ovohava sošolčevo ''bogastvo'' ali pa strmi v Brino. Kaj sem hotela, med urami nisem več klepetala s sotečajniki, midva sva imela svoj svet in sva delala. Ker kakor hitro je meni padla koncentracija, je Timi že napol ušpičil kakšno neumnost.
In je šlo. Po nekaj urah tečaja, doslednem upoštevanju navodil vaditelja, nekaj kilogramih posebne salame in maminih lekcijah, da tako smrdeča in umazana nisem hodila domov kot otrok, je bil moj Timi šolski primer hoje poleg. Najin usklajen korak in njegov pogled direktno v moj obraz sta začela razveseljevati celotno občinstvo, zbrano ob poligonu. In kar naenkrat je naš šef poligona rekel:˝Poglejte Katarino in Timija, kako delata!˝ Ko bi vedeli, kako sem se takrat počutila. Moj Timi, ki je še pred par meseci neukročeno vodil mene, sedaj obvlada sceno na poligonu. Najrajši bi objela cel svet in preletela poligon, šolski uspehi se s temi ne morejo niti malo primerjati.
Začeli so se loviti
Proti koncu tečaja smo odpoklic vadili z odvezanimi psi, običajno brez težav. Tistega dne pa kličemo vsak svojega psa, psi so bili na eni strani poligona, mi na drugi. Prvi priteče k lastniku po salamo, drugi priteče in dobi žogico, tretji pa teče proti lastniku, nato pa se hitro obrne in steče direktno v sosednjega psa. Ta prične bežat, pridruži se še en sošolec in dirka po poligonu se prične. Nato pa se dvigne še moj Timi in se požene v dir – pograbila me je sveta jeza in sem na vsa pljuča zakričala njegovo ime. V trenutku se je ustavil in ulegel. Medtem, ko so drugi po poligonu kričali za svojimi psi in jih lovili, sem se jaz sprehodila do Timija, ga pripela in mu za nagrado dala vso salamo in ga ''prečohala'' kot norega. Takrat sem bila tako zelo presenečena nad njim, danes pa vem, da je Timi točno vedel, da zaupam vase in zmorem – ustavil se je iz spoštovanja do mene, spoštovanja do mojih odločitev in dejanj.
Se nadaljuje…
Preberite še:
Moj Timi - 1. del
Moj Timi - 2. del
Katarina Kovačič je diplomirana biotehnologinja, ki se družinsko ukvarja s pridelavo in predelavo zelišč v Zeliščnem vrtu Cvetka. Timi pa je zeliščni kuža, ki vneto preizkusi vse zeliščne pripravke.
Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Žurnal24.si.
