Novinar New Yorka Timesa James Gorman se je skupaj s slovenskim biologom Dr. Miho Krofelom odpravil na teren. Obiskali so pet lokacij, kjer je Krofel že slišal šakale. Na vsakem kraju so zavrteli posnetek šakalovega zavijanja in pet minut čakali na odziv. To so na vsakem mestu ponovili trikrat ali štirikrat. Odziv so prejeli drugi dan blizu Trsta v nočnih urah.
Opazen porast populacije, tudi v Sloveniji
Šakali so eni izmed zadnje preučevanih pasjih plenilcev. Podobno kot volkovi in kojoti živijo v krdelih, ti so sicer manjši in štejejo štiri do pet živali. Povprečno tehtajo deset kilogramov in so manjši kot severno ameriški kojoti. Število šakalov je v primerjavi z evropskimi volkovi v močnem porastu. Po zadnjem uradnem štetju naj bi jih bilo skoraj 100.000. Krofel za New York Times ocenjuje, da jih je od tega v Sloveniji med 300 in 400. Na drugi strani pa le približno 75 volkov. Sedanji "bum" se je začel že v 50. letih in se pospeševal v zadnjih dvajsetih letih. Šakala so opazili že v 30 državah, največ jih je v Bolgariji. Originalno prihajajo s Srednjega vzhoda in južne Azije, od koder je vrsta prišla pred približno 8000 leti, razširjeni pa so vse do Tajske in Iraka, Irana, Afganistana, Pakistana in Indije.
Kje najdemo zlatega šakala v Sloveniji?
V Sloveniji se zlati šakal pojavlja od 50. let, z leti se je njihovo število izrazito povečalo in jih sedaj redno opažajo na Ljubljanskem barju. Zaznali pa so jih tudi na Krasu, v Prekmurju, na Štajerskem, na Cerkniškem polju, v Beli krajini, Krški kotlini, ob Dragonji in v Krakovskem gozdu.