Za hitro pripravo gnojila naberite kilogram kopriv in jih na grobo narežite. To namočite v desetih litrih vode in pustite mirovati 24 ur. Po 24-ih urah lahko nerazredčeno mešanico uporabite za naravno gnojenje rastlin.
Na podoben način lahko uporabimo tudi rogovilček (Galinsoga parviflora) in navadni plešec (Capsella bursa-pastoris). Rogovilček je sicer najbolje uporabiti prav poleti med sušnim obdobjem.
Tudi naravno škropivo
Iz tekočine lahko naredimo tudi naravno škropivo proti raznim zajedalcem. Z rednim škropenjem se boste uspešno rešili celo trdovratnih uši. Naravno škropivo lahko naredimo tudi iz pelina, ki s svojim močnim vonjem odganja škodljivce.
Iz kopriv pa lahko naredimo tudi koristno brozgo, ki je prav tako odlična za gnojilo. V deset litrov vode prav tako narežemo kilogram svežih kopriv, a jih pustimo v vodi teden ali dva. Nastalo bo smrdeča a koristna brozga, ki jo moramo redčiti z vodo v razmerju 1:10.
Micka, o sklanjanju latinskih imen organizmov se globoko motiš. Glede SP pa je stvar taka. Tam so tudi besede , ki jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem pogovoru, ni pa nujno, da so tudi pravilne. Izraza zajedalec v SSKJ tako sploh… ...prikaži več ne najdeš. Iz zgoraj navedenih primerov vidimo tudi nekonzistentnost sklanjanja; enkrat sklanjaš obe lat. besedi, drugič samo eno?! Še enkrat, lat. imen organizmov se ne sklanja.
Pa še nekaj o sklanjanju prav tako iz spnervus sympathicus - nervusa sympathicusa Smilax aspera - Smilax aspere curriculum vitae - curriculuma vitae
Včasih je bilo prav zjedavci. Že 14 let je po Slovenskem pravopisu prav oboje, tudi zajedalci.