"Biotehniška fakulteta je pedagoško raziskovalna ustanova, ki s temeljnimi in aplikativnimi raziskavami odgovarja na družbeno aktualna vprašanja s področja bioznanosti. Eno do pomembnih v slovenski javnosti je tudi znanje o naši naravni dediščini, rjavem medvedu v Sloveniji," je na današnji novinarski konferenci povedala prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, prodekanja za znanstvenoraziskovalno delo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Bil je na robu izumrtja
"Rjavi medved je naša naravna dediščina, na katero smo upravičeno ponosni. Vendar njegovo stanje ni bilo vedno rožnato. Tisočletja sistematičnega preganjanja so medveda do začetka 20. stoletja v Sloveniji pripeljala na rob izumrtja. Trend se je začel obračati šele po drugi svetovni vojni," sporočajo z Biotehniške fakultete.
V drugi polovica 20. stoletja se je populacija medveda v Sloveniji po njihovih podatkih postopno številčno krepila, prostorsko širila in postala naravovarstvena "zgodba o uspehu", kot smo ji priča danes.
"Rast populacije pa je prinesla konflikte med medvedom in človekom ter izpostavila potrebo po njihovem reševanju. Medved je velika, močna, izredno inteligentna in radovedna zver, s katero ni preprosto živeti. Čeprav se lahko pohvalimo z eno največjih populacijskih gostot rjavega medveda na svetu in je njegov varstveni status zdaj boljši kot kadarkoli prej v zadnjih stoletjih, se moramo zavedati, da v Sloveniji ni prave divjine," opozarjajo.
"V kulturni krajini, kjer je dominantna vrsta človek, lahko medved obstane samo ob zadostni meri strpnosti ljudi, ki si z njim ta prostor delijo. Takšno sobivanje lahko uspe le ob podpori dobrega znanja in z veliko dela", je povedal prof. dr. Klemen Jerina.
Tudi odnos do medveda
Na Biotehniški fakulteti Univerzi v Ljubljani so sami ali ob podpori partnerjev, zlasti Zavoda za gozdove Slovenije in Lovske zveze Slovenije, opravili številne raziskave z raznoterih znanstvenih področij. Preučevali so gibanje, prostorske potrebe medvedov in njihovo vedenje, raziskovali njihovo prehrano in reprodukcijske značilnosti. Pomemben del raziskav je tudi preučevanje razlogov, ki pripeljejo do konfliktov s človekom in z iskanjem rešitev za omiljevanje teh konfliktov.
Raziskujejo tudi odnos ljudi do medveda in upravljanja z njim, pa tudi kako se ta odnos oblikuje: "Nenazadnje, začeli smo na trdnih znanstvenih temeljih spremljati dinamiko številčnosti medveda v Sloveniji in razvili izvirne metode za spremljanje njegove demografije, ki najbolje izkoriščajo domače podatke."
"Izsledke zgoraj naštetih raziskav smo objavljali v številnih mednarodno odmevnih znanstvenih revijah in jih, morda še pomembneje, poskušali neprestano neposredno prenašati v naravovarstveno in upravljavsko prakso", je povedala prof. dr. Nataša Poklar Ulrih.
Lansko pomlad okoli 975 medvedov
Številčnost medvedov v Sloveniji so na Biotehniški fakulteti s pomočjo neinvazivnega genetskega vzorčenja doslej ocenili dvakrat, leta 2007 in leta 2015. S tem so postavili dva pomembna mejnika v preučevanju naših medvedov in temelj razumevanju populacijske dinamike.
"Vemo, da je populacija med tema dvema mejnikoma zrastla za 41 odstotkov, in je štela pomladi leta 2015 okrog 711 (657-767) medvedov. Na osnovi teh dveh točkovnih ocen številčnosti in spolne sestave populacije ter dolge časovne serije podatkov o evidentirani smrtnosti medvedov (obdobje 1998-2018) smo razvili robustne rekonstrukcijske in napovedne modele populacijske dinamike," pojasnjujejo.
Z njimi so ocenili, da se je velikost populacije medveda v Sloveniji v zadnjih 20 letih povečala za okoli 150 odstotkov in je spomladi leta 2018 najverjetneje znašala okoli 975 (875-1130) osebkov.
Rodnost populacije naših medvedov znaša okoli 24 odstotkov, "zato ob majhni naravni smrtnosti ni presenetljivo, da lahko populacija trajnostno prenaša veliko antropogeno smrtnost. V letih, ko je bila ta smrtnost manjša, pa je naraščala."
Ostrel, gotovo najbolj kontroverzen
Pojasnili so, da nagle rasti populacije medveda v zadnjih letih proti pričakovanjem ni spremljala rast konfliktov med medvedom in človekom: "Zaslugo za to gre pripisati tudi številnim aktivnostim za preprečevanje in zmanjševanje konfliktov, ki jih je Zavod za gozdove ob podpori Ministrstva za okolje in prostor ter v sodelovanju z nami zadnja leta zelo intenzivno izvajal na terenu."
Vse več je dokazov, da konflikte znižuje tudi ukrep krmljenja, zlasti v letih, ko ne rodi bukev. Tako imamo kljub visokim populacijskim gostotam medvedov še vedno uspešno sobivanje med medvedom in človekom. Na to smo lahko upravičeno ponosni.
"Naše raziskave nedvoumno kažejo, da imamo ljudje V Sloveniji medveda radi in ga v splošnem sprejemamo, tudi v lokalnem okolju. Raziskave opozarjajo tudi, da ima večina prebivalcev območja z večjimi gostotami medveda (dinarski prostor) sedaj medvedov enostavno dovolj in da si jih v svoji bližini ne želijo še več. Za upravljavce je bil to pomemben signal, da je treba v območjih z večjimi gostotami medveda ustaviti naraščanje gostot", je povedala mag. Aleksandra Majić Skrbinšek.
Z vitalnimi populacijami medvedov v kulturni krajini ne moremo sobivati brez upravljavskih ukrepov, med katerimi je praviloma med pomembnejšimi, a gotovo tudi najbolj kontroverzen, odstrel. Biotehniška fakulteta
Ob temopozarjajo, da medved ni teritorialen in je izjemen prehranski oportunist: "Razen nosilne zmogljivosti okolja, ki jo kroji predvsem količina dostopne hrane, ni mehanizma, s katerim bi se številčnost populacije sama regulirala. Populacija medvedov v Sloveniji sedaj ne kaže prav nobenih znakov samoregulacije. V medvedovo »okolje« spadajo tudi prehranski viri v bližini človeka. Zato lahko pričakujemo, da bi nadaljnja rast populacijske gostote prožila vse pogostejše iskanje hrane v bližini človeka in s tem večanje števila konfliktov, česar nikakor nočemo, prav zato trenutno ne vidimo nobene ustrezne alternative odstrelu."
"Že ves čas poskušamo kot družba najti in vzdrževati krhko ravnovesje med rastjo populacije na eni ter ohranjanjem sobivanja in strpnosti ljudi na drugi strani. Do zdaj je to očitno uspevalo, zato se lahko pohvalimo z odličnim stanjem. Z ustavljanjem odstrela, ki smo mu priča, pa delamo medvedom »medvedjo uslugo«. Če se bo na račun »reševanja« posameznih osebkov izgubimo vzpostavljeno sobivanje oziroma se bo porušilo, kar smo desetletja gradili, se lahko trenutna naravovarstvena zgodba o uspehu prevesi v svoje nasprotje", je povedal prof. dr. Klemen Jerina.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so raziskovalci, doc. dr. Tomaž Skrbinšek in mag. Aleksandra Majić Skrbinšek, oba s Katedre za ekologijo in varstvo okolja, Oddelek za biologijo, prof. dr. Klemen Jerina s Katedre za upravljanje prostoživečih živali, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, prodekanja za znanstvenoraziskovalno delo
Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, danes predstavili znanje o rjavih medvedih v Sloveniji, ki ga na fakulteti gradijo že več desetletij.
Kaj pa medvedje pri koritu? A tistih ne stejete?