Po potrditvi visoko patogene aviarne influence podtipa H5N8 na turški vzrejni farmi v kraju Totkomlos so madžarski organi takoj vzpostavili nadzorne ukrepe v skladu z zakonodajo EU. Izbruh je povzročil isti sev azijskega izvora, ki je bil odkrit pri prostoživeči ptici na istem območju en teden prej. Ta in drugi izbruhi po EU potrjujejo sezonsko kroženje virusov aviarne influence, je sporočila Evropska komisija.
Tudi pri divjih prašičih
Zaščitne ukrepe v zvezi z odzivom na izbruh aviarne influence na prizadetih območjih je v ponedeljek pregledal in potrdil Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo (PAFF). Komisija je na isti seji predstavila tudi stanje glede nadzornih ukrepov EU za zajezitev širjenja afriške prašičje kuge v Latviji, Litvi in na Poljskem.
Zaradi ugodnega razvoja dogodkov v prašičjem sektorju v Latviji in Litvi so bile ukinjene nekatere omejitve v zvezi s prašičerejo. Novi primeri afriške prašičje kuge pa so bili medtem ugotovljeni pri divjih prašičih v Latviji in na Poljskem, kar je zahtevalo ustrezno prilagoditev omejenih območij, je še obrazložila Evropska komisija.
Po izbruhu ptičje gripe v Totkomlosu so madžarske oblasti zaklale 9000 puranov, ki so bili okuženi z virusom.
Aviarna ali ptičja gripa
Aviarna ali ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, povzročajo pa jo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pa se s to boleznijo okužijo tudi prašiči. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi in kaj kmalu doseže epidemične razsežnosti.
Potek bolezni pri ptičih je lahko različen, in sicer se lahko kaže le z blagimi znaki, na primer z namrščenim perjem in manjšo proizvodnjo jajc, lahko pa se razvije huda oblika, ki jo poznamo kot »visoko patogeno aviarno gripo«, zaradi katere ptica pogine. To obliko ptičje gripe so prvič prepoznali v Italiji že leta 1878, je zelo nalezljiva in povzroči smrt ptic že kmalu po pojavu prvih znakov, lahko že v istem dnevu. Smrtnost pri pticah je 100-odstotna.
