"Dihurčki niso glodavci, so zveri in so mesojedi. Večina, predvsem mladih dihurjev, tudi grize in ščipa, sama jim pravim samohodne piersing mašine," nam ob obisku vedno bolj priljubljenih hišnih ljubljencev pove njihova lastnica in živalska terapevtka Nika Leben in pokaže Zobkove močne zobe.
Poznavalci jih zato ne priporočajo družinam z majhnimi otroki. Ker so zelo živahni in grobi, je namreč treba precej paziti na njih.
Beli dihur je torej živahna, igriva in nagajiva domača žival. Čeprav večino dneva, skoraj dvajset ur prespi, je preostali čas v nenehnem gibanju, zato ga je treba spustiti iz kletke.
"V aktivnem obdobju se zelo veliko igrajo, vse hočejo odnest v svoje skrivališče, vse kar se da podreti, podrejo. Mi jih imamo v kletki in jih občasno spustimo v dnevni sobi, vendar ne sočasno s kužkom in muckami, ker se ne razumejo, čeprav obstajajo družine, kjer se razumejo in se tudi lahko igrajo skupaj," izkušnje s svojimi dihurčki, ki so pri hiši že pet let, opiše Lebenova.
Kupite jih v paru, da jim ne bo dolgčas
Dihurja je najbolje imeti v paru, da se zaposlita kar sama. Gvin in Zobek si zato delita skupno kletko, bela albino dihurčica Miša, ki je na dieti in zato potrebuje posebno prehrano, pa je v svoji. Ko jih spustijo, je treba zavarovati kable in priključke, odmakniti stvari, zapreti vsa okna, saj so zelo spretni in izmuzljivi.
"Prostor mu je treba pripravit tako, da ne more pobegniti v naravo, kajti ne bo prišel domov, tako kot na primer kuža. Tekel bo za zanimivostjo in se ne bo vrnil nazaj," morebitne nove lastnike opozori Lebenova in doda, da so pravilno vzgojeni dihurji prekrasni hišni ljubljenci in se hitro navežejo na človeka.
"Kupiti je treba mladiča, ki se ga da lepo vzgojiti. Naš recept za vzgojo je božanje. Bolj ga boste božali, bolj se bo udomačil in kaj hitro ne bo več grizel," doda.
"V petih letih odkar imam dihurje, so dvakrat spustili smrad; enkrat na razstavi, ko jih je bilo skupaj kar enajst in enkrat, ko smo Zobka prestavili v kletko, k drugima dvema, ki sta bila pred tem sama. Verjetno se je zgodilo zaradi strahu, ker so mislili, da se morajo branit. Slišali smo, da se jim lahko zgodi tudi zaradi pretiranega ugodja, vendar mi še tega nismo doživeli," nas o smradu, na kar ob omembi dihurja takoj pomislimo, potolaži Lebenova in doda, da je velika razlika v vonju kastriranih in nekastriranih dihurjev. Slednjega seveda ne boste imeli doma za hišnega ljubljenčka.
Inteligentni in učljivi
"To je izredno inteligentna žival, naučiti se ga da tudi kakšen trik, tako kot psa, z nagrajevanjem. Velikost njihovih možganov je v primerjavi z njihovim telesom zelo velika, zato imajo zelo učljive možgane," še pravi sogovornica, ki smo jo nazadnje povprašali še o hrani.
Pazljivo s prehrano
Glede na to, da je dihur mesojedec, na njegovem jedilniku verjetno ne sme primanjkovati mesa.
Poleg hrane naj ima ves čas na voljo tudi vodo, ki jo nalijemo v težjo skodelico ali posodo, da je dihur ne more razliti.
