Društvo za pomoč hrtom je bilo ustanovljeno leta 2008, z namenom, da bi žalostno usodo več tisoč tekaških angleških hrtov in lovskih španskih hrtov razširili med občo javnost.
Glavni cilj prostovoljnega dobrodelnega društva je odsluženim hrtom tekačem in lovcem, ki v večini primerov prihajajo iz Anglije, Irske in Španije, poiskati nove domove in jim s tem pomagati do lepšega življenja. Po besedah predsednice društva Nine Žepič v Sloveniji vsako leto boljši jutri dočaka približno 30 odsluženih hrtov. Društvo bo skupaj z nekaterimi srečnimi štirinožci, ki so v Sloveniji dobili novo priložnost, prisotno tudi na Žurnalovem Festivalu za ljubitelje živali.
Portal Žurnal24.si že peto leto zapored organizira Festival za ljubitelje živali. Letos bo potekal 2. junija od 10. do 20. ure na travniku pred mestno hišo v Novi Gorici (Trg Edvarda Kardelja 1). Obeta se velika novost, saj bo Festival za ljubitelje živali del večjega dogodka za otroke: DEŽELE PRIJATELJEV.
Menite, da imamo ljudje preveč grd odnos do živali? Kaj pa Slovenci na sploh?
O odnosu do živali osebno ne najdem prave smernice ne v eno in ne v drugo smer, sploh, če govorimo o živalih na splošno. Večina psov v Sloveniji živi dostojno življenje, veliko slabša pa je situacija pri mucah in ostalih rejnih živalih.
Se pogosto srečujete z raznovrstnimi zlorabami hrtov? Opažate, da se situacija na tem področju v Sloveniji izboljšuje? Kako pa je pa v tujini?
Ste z odzivom javnosti zadovoljni?
Slovenci zelo dobro poznamo problematiko hrtov, zato bi se iskreno zahvalila vsem medijem, ki so se v teh letih potrudili in širili naš glas.
Katera zgodba iz preteklosti se vas je najbolj dotaknila in zakaj? Vam je v situacijah težko pustiti čustva ob strani? Na katero vaše ukrepanje ste najbolj ponosni?
Moje srce je že dolga leta v Španiji, v zavetišču El Arca de Noe Albacete, kjer preživim večino svojega prostega časa. Težkih zgodb je veliko. Najteže je na terenu najti mrtvega hrta, le streljaj od tega, da bi bil s pomočjo reševalne ekipe zavetišča za vedno rešen in na varnem v zavetišču, od koder bi kasneje našel dom v Evropi.
Najbolj sem ponosna na projekt hrta Gapija, ki smo ga lani v Španiji pomagali ujeti. Lahko povem, da to ni mačji kašelj. Kasneje smo mu našli dom v Sloveniji, kjer danes v Kranju živi življenje hišnega ljubljenčka. Biti del take zgodbe je nekaj, kar je težko opisati. Enostavno moraš doživeti.
Se tudi v tem času ukvarjate s podobno zgodbo, kot ste jo doživeli s hrtom Gapijem? Koliko tovrstnih zgodb ste že doživeli?
Nam morda lahko razkrijete, kaj bodo lahko obiskovalci festivala na vaši stojnici obiskovalci videli oziroma počeli?
Na naši stojnici se bodo predstavili hrti, ki že živijo srečno življenje hišnih ljubljenčkov, med njimi je nekaj takih, ki imajo tudi zelo radi otroke. Izjemno bodo veseli bodo obiska in božanja. Prav tako se bodo lahko obiskovalci z našo ekipo pogovorili o možnostih posvojitve.
