Podnebne spremembe bi morale biti razglašene za globalno zdravstveno krizo, saj je vročina med letoma 2016 in 2023 po svetu povzročila približno tri milijone smrti. Na to opozarja najnovejše poročilo raziskovalnega projekta Lancet Countdown, ki ga je pripravilo 146 raziskovalcev iz 30 držav pred podnebnim vrhom Združenih narodov COP31, ki bo potekal od 9. do 20. novembra v turški Antaliji.
Poročilo o vplivu podnebnih sprememb na zdravje za leto 2026, ki so ga objavili v reviji The Lancet ugotavlja, da je bilo leto 2023 rekordno po številu smrti, povezanih z vročino. Po ocenah raziskovalcev je zaradi visokih temperatur umrlo okoli 710.000 ljudi, pri čemer je bilo več kot 70 odstotkov teh smrti povezanih s podnebnimi spremembami, ki jih povzroča človek.
Izvršna direktorica projekta Lancet Countdown Marina Romanello je opozorila, da je od sprejetja pariškega podnebnega sporazuma leta 2015 zaradi vročine umrlo približno tri milijone ljudi.
"To približno ustreza celotnemu prebivalstvu Walesa, ki bi ga v osmih letih izbrisala vročina," je dejala na novinarski konferenci, ki jo povzema Medicalxpress. Dodala je, da je mogoče kar 68 odstotkov teh smrti neposredno pripisati podnebnim spremembam.
Potrebni dolgoročni ukrepi
Romanell poudarja, da bi razglasitev globalne zdravstvene krize omogočila bolj usklajen in dolgoročen odziv držav.
"Ne moremo se zgolj odzivati na eno krizo za drugo. Potrebujemo celovit pristop, ki bo krepil odpornost, zmogljivosti zdravstvenih sistemov in preprečeval nastanek novih izrednih razmer," je povedala.
Raziskovalci so delež smrti, povezanih s podnebnimi spremembami, izračunali tako, da so primerjali dejansko število smrti zaradi vročine s številom, ki bi ga pričakovali v svetu brez segrevanja ozračja zaradi človekovih dejavnosti.
Profesor Ollie Jay z Univerze v Sydneyju je pojasnil, da podnebne spremembe povečujejo tako intenzivnost kot pogostost vročinskih valov. Kot primer je navedel lansko leto, ko je skrajna suša vsaj en mesec prizadela več kot polovico svetovne kopenske površine.
Gospodarska škoda presega bilijon dolarjev letno
Podnebne spremembe ne ogrožajo le zdravja, temveč tudi gospodarstvo. Zaradi zmanjšane delovne storilnosti v obdobjih ekstremne vročine svetovno gospodarstvo po ocenah raziskovalcev v zadnjih treh letih vsako leto izgubi več kot tisoč milijard dolarjev.
Najbolj prizadeti sta jugovzhodna Azija in Afrika, kjer izgube dosegajo 3,9 oziroma 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda. V Evropi ocenjena izguba znaša 0,2 odstotka BDP, v Amerikah pa 1,5 odstotka.
Nekaj napredka, a fosilna goriva še vedno prevladujejo
Poročilo vendarle izpostavlja tudi nekatere pozitivne premike. Od leta 2016 je 56 od 194 članic Svetovne zdravstvene organizacije prilagodilo zdravstvene sisteme in sisteme zgodnjega opozarjanja za boljše soočanje z ekstremnimi vremenskimi dogodki.
Naložbe v čisto energijo so leta 2025 dosegle 2,1 bilijona dolarjev, kar je dvakrat več kot naložbe v fosilna goriva.
Kljub temu fosilna goriva še vedno predstavljajo približno 80 odstotkov svetovne porabe energije. Onesnaženost zraka, ki jo povzročajo, po ocenah raziskovalcev vsako leto povzroči 2,73 milijona smrti.
Po drugi strani so v najmanj 77 državah zaradi zmanjšanja onesnaženosti zraka od leta 2016 preprečili približno 323.000 smrti.
Najranljivejše države ostajajo brez večine sredstev
Financiranje medicinskih raziskav, povezanih s podnebnimi spremembami, se je od leta 2016 povečalo kar sedemkrat in je leta 2024 doseglo 316 milijonov dolarjev. Vendar pa kar 84 odstotkov teh sredstev prejmejo raziskovalci v bogatih državah, čeprav so najmanj razvite države med najbolj izpostavljenimi zdravstvenim posledicam podnebnih sprememb.
Romanellova je opozorila tudi na težave pri zbiranju podatkov. Letos so se raziskovalci prvič soočili z izginjanjem nekaterih pomembnih podatkovnih virov, predvsem iz Združenih držav Amerike, med drugim podatkov o subvencijah za fosilna goriva.
Po njenih besedah so geopolitične krize v zadnjih dveh letih potisnile vprašanje podnebnih sprememb in njihovih zdravstvenih posledic v ozadje, vendar opozarja, da neukrepanje položaj le še poslabšuje.
