"Res je, ambulante so bolj polne. Izstopata pogostnost prehladnih obolenj in črevesnih virusnih infekcij. Gripe še ni", so nam povedali v Zdravstvenem domu Ljubljana.
V zimskem času so najbolj prisotni virusi prehlada. Kar 90 odstotkov prehladov in grip povzročijo virusi, ki jih je okoli dvesto različnih vrst. Najpogostejši so rinovirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi influence, adeno virusi. Pri ostalih 5 - 10 odsttkih so povzročitelji bakterije.
"Povzročitelji prehlada prispejo v telo preko sluznic obraza. Lahko se okužimo kapljično – kihanje- ali pa z rokami. Roke so namreč najpogostejši prenašalec virusov od človeka do človeka. Za prenašanje ni potreben direkten stisk roke, temveč se virusi lahko prenašajo na druge preko kljuk, držal v avtobusih, pa tudi preko bankovcev. Povprečno se dotaknemo svojega obraza 18-krat na uro. Tako se lahko z dotikom sluznice, ust in nosi z rokami okužimo," je za Žurnal24 pojasnila družinska zdravnica dr. Tadeja Čerin.
Odrasli zbolimo za prehladom 2 do 4-krat letno, otroci pa 6 do 10-krat letno: "Večina prehladov se začne z bolečinami v žrelu in nahodom, ki ga pogosto spremljata temperatura in bolečine v sklepih. Po nekaj dneh se lahko pojavi še kašelj. Kašelj je dražeč, nato pa se spremeni v produktivni kašelj, takrat izkašljujemo. Včasih pride do sekundarne bakterijske okužbe, kot je bronhitis ali sinusitis, lahko tudi pljučnice", opozarja zdravnica in dodaja, da se prehlada se obvarujemo s pogostim umivanjem rok.
Za zdravljenje prehlada in gripe nikoli ne uporabljajte antibiotikov
Pri prehladu in gripi gre za virusno okužbo. Antibiotiki so učinkoviti zgolj pri bakterijskih okužbah, zato so primerni samo v primeru zapletov in kadar za to obstaja sum. Antibiotiki imajo lahko neželene učinke, saj ne učinkujejo na viruse in posledično ne pomagajo pri zdravljenju, zaradi njihove nesmotrne rabe pa se vse bolj razvijajo odporne bakterije. Poleg tega njihova uporaba zelo poviša stroške zdravljenja, opozarjajo strokovnjaki.
Sicer se je treba obleči toplo, popiti veliko tekočine ter se izogibati prostorom, kjer se zbira veliko ljudi. V času okužb je najbolje, da ne sprejemamo in ne hodimo na obiske. Vsak dan je treba prezračiti prostor.Pomembna je tudi prehrana, bogata z zelenjavo in sadjem in gibanje na prostem zraku.
"Zdravniki paciente opozarjamo, naj kašljajo in kihajo v robčke ali v rokav, ne v dlani. Po uporabi robčka naj si umijejo roke z milom in vodo. Kljuke, igrače... naj občasno prebrišejo z razkužilnimi robčki. Bolni naj uporabljajo svoj kuhinjski pribor. Pomembno je, da v času bolezni pacienti počivajo in so v bolniškem staležu," je še dodala dr. Čerinova.
vanda.levstik@zurnal24
