Študija bo skušala dati odgovore na vprašanja o tem, kako kombinacija genetike, okolja in življenjskega sloga vplivajo na zdravje ali bolezen.
Zdravstvene raziskave so se doslej izvajale na več sto ali več tisoč prostovoljcih, nakar se je izračunalo povprečje in se naredilo zdravilo, ki je pač pomagalo večini.
Na podlagi podatkov nove študije, ki bo trajala najmanj deset let, pa bi bilo mogoče bolje odgovoriti na vprašanja, zakaj na primer eden od bratov zboli zaradi dedne bolezni, drugi pa ne, zakaj zdravilo enega ozdravi, pri drugem pa sproži le stranske učinke, zakaj temnopolti v enakem okolju umirajo hitreje kot belci in podobno.
Projekt, ki nosi ime "Vsi", bo vodil nekdanji direktor pri Intelu Eric Dishman, ki mu je genetika pomagala do preživetja po raku na ledvicah. Pilotski projekt, ki že poteka, je zajel 2500 ljudi in če bo z njim vse v redu, se prihodnjo pomlad širi na več kot milijon ljudi, ki se bodo lahko prijavili na internetu. Podatke iz študije bodo lahko prostovoljci dobili in jih delili s svojimi zdravniki.
Dobili bodo tudi senzorje
Prostovoljci bodo najprej šli skozi standardni zdravstveni pregled, kjer jim bodo izmerili krvni pritisk, telesno težo, srčni utrip in podobno. Občasno bodo izpolnili vprašalnike o zdravju, izvoru, navadah in spet prestajali preglede. Oddali bodo vzorec krvi, ki bo šel skozi gensko raziskavo, sčasoma pa bodo dobili posebne senzorje, ki jim bodo redno merili krvni pritisk ali okoljske spremembe in podobno.
Po desetletju bo nastala največja baza podatkov na svetu, s pomočjo katere bodo lahko bolje ugotavljali vzorce in dejavnike, ki vplivajo na bolezni in zdravje. Lahko se bodo delale analize na podlagi vplivov spola, starosti, življenjskega sloga, pritiska na delovnem mestu, zdravil, rase, etničnega izvora, genetike in še česa.