Kurilna sezona je tu, dve tretjini škodljivih delcev v zrak pa spustijo prav individualna kurišča: "Najbolj pomembno je, da se zavedamo, da karkoli vržemo v našo peč, lahko še kako škodujemo tako sebi kot našemu zdravju. Ljudje v pečeh kurijo odpadke, po drugi strani pa so izrazili zahtevo, da bi se odklopili od komunalnih storitev, od odvoza smeti. Kar seveda ne gre," je o škodljivi in seveda cenejši "kurilni praksi" pri nas povedala Tanja Bolte z okoljskega ministrstva. Največ tovrstnih zahtev je prihajalo iz Zasavja, kjer je že tako in tako slab zrak.
"Pomembno je, kaj kurimo v naših pečeh, kar pomeni, da nikakor ne uporabljamo premazanega lesa, pa tudi odpadkov, kot so oblačila nikakor ne kurimo. S tem ne bo izkoristek nič boljši, kakovost zraka pa se tako močno poslabša, kar še kako vpliva na naše zdravje in tudi zdravje naših sosedov," je opozorila pred začetkom kurilne sezone.
Kuriti ne smemo ...
Kuriti ne smemo embalaže, obdelanega lesa (barvanega ali lakiranega), ivernih plošč, plastike in drugih gospodinjskih odpadkov. Dim in pepel, ki nastajata pri njihovem kurjenju, vsebujeta veliko strupenih snovi. Tudi pri kurjenju vlažnega lesa čezmerno onesnažujemo okolje, poleg tega porabimo več goriva, saj se energija porabi za izhlapevanje vode.
Po začetku kurilne sezone skoraj vsak dan obstaja velika verjetnost, da bodo delci, ki ogrožajo zdravje ljudi, presegli dovoljene vrednosti. V zimskem čas največ preseganj trdih delcev PM10 beležijo v Zasavju, Trbovljah, Zagorju in Celju.
Občasne meritve agencije za okolje so pokazale, da se prekoračitve pojavljajo predvsem v dolinah in kotlinah v notranjosti države, kjer se za ogrevanje kot gorivo pretežno uporablja les
Zaradi krize prešli na les
Številna gospodinjstva so v času krize ponovno prešla na ogrevanje z lesom. Po informacijah fakultete za strojništvo je več kot dve tretjini gospodinjstev v zadnjem letu prešlo iz drugih načinov ogrevanja na les, kar nikakor ni vzpodbudno.
Drva so sicer najcenejši energent, a če jih kurimo v slabih kuriščih oziroma kotlih, pri tem nastaja izjemno veliko prašnih delcev, ki še posebej močno obremenjujejo okolje.
Med njimi so prašni delci, ogljikov monoksid, nemetanske hlapne organske spojine, težke kovine. S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi.
Pazljivo z lesom
Če kurimo les, ki je dobro posušen, privarčujemo gorivo in manj onesnažujemo okolje. Kurimo lahko le zračno suh les, to je les z vlažnostjo do dvajset odstotkov, apelirajo strokovnjaki ki dodajajo, da lahko vsebnost vlage izmerimo tudi sami z merilnikom vlage v lesu.
Les skladiščimo v zračnih in pokritih skladovnicah, po možnosti na soncu. Priporočen čas sušenja je:
- 1 leto za drva iz topola in smreke,
- do 2 leti za drva iz lipe, jelše in breze
- 2 leti za drva iz bukve, jesena in sadnega drevja
- 2 do 3 leta za drva iz hrasta.
Brezplačna peč, vendar ni zanimanja
Eko sklad ima na voljo milijon evrov sredstev za socialno šibke prebivalce. Čeprav je omenjena investicija investirana v celoti, se je za zamenjavo starih kurilnih naprav odločalo malo ljudi, za kar so krivi pogoji:
"Pogoji so ostri, predvsem zato, ker morajo biti socialno šibki lastniki stanovanj, " je priznala Boletova in dodala, da je od milijona evrov, ki jih je na razpolago, izkoriščenih le 81 tisoč. Kljub temu razpisa vsaj do konca leta 2016 ne bodo spreminjali, je še dejala predstavnica okoljskega ministrstva.
Preberite še:
- Pri zamenjavi stare peči na drva tudi do sto odstotne subvencije
- Kako se je na razpis za zastonj peči prijavilo le16 posameznikov
vanda.levstik@zurnal24.si
če ga pa veter ponovno raznese
listje pod drevesom bo še bolje koristilo, če gremo čez z rotacijsko kosilnico (seveda brez koša) in mulčimo
kdo je folku vcu v glavo, da je treba kurit listje, listje pod drevesom je hrana za drevo