Maščobe so za mnoge sinonim za slabo prehrano, zato mislijo, da bi jih morali popolnoma izločiti iz prehrane. Napaka, pravijo strokovnjaki, ki med drugim opozarjajo, da so diete brez maščob slaba odločitev. Maščobe niso več največji sovražnik, le prave je treba izbrati, dodajajo.
Maščobe dajejo telesu potrebno energijo in potešijo našo željo po hrani. Maščobe omogočajo absorpcijo vitaminov A, D, E, in K, so pomembne pri zaščiti naših možganov, ščitijo pljuča, potrebujejo jih naše celice, zdrave maščobe nam pomagajo ohraniti zdravo srce.
Najbolj zdrave so nenasičene maščobe, ki so v ribah, oljčnem olju, repičnem in lanenem olju, oreščkih, semenih, avokadu, tofuju...
Kaj so maščobe?
Maščobe so organske kemijske spojine, sestavljene iz različnih maščobnih kislin, od katerih je odvisna njihova lastnost in uporabnost.
Nasičene maščobne kisline najdemo predvsem v hrani živalskega izvora; v klobasah, mesu, margarinah, v solatnih prelivih, sirih in paštetah.
Služijo le kot vir energije, zato jih uporabljajmo čim manj. Pri čezmernem uživanju teh maščob se namreč poveča nevarnost srčnega infarkta, kapi in debelosti. Pri sobni temperaturi so v trdnem stanju za razliko od rastlinskih maščobnih olj, ki jih sestavljajo predvsem nenasičene maščobne kisline in so v tekočem stanju.
Kokosovo olje ni priporočljivo
Transmaščobe zelo škodujejo zdravju
"Transmaščobne kisline združujejo obe najslabši lastnosti maščob. Povišujejo slab holesterol in hkrati znižujejo dober holesterol. Zato so povezane z dejavniki tveganja srčno žilnih bolezni," je dejal dr. Igor Pravst z Inštututa za nutricionistiko in dodal, da jih v naravni obliki najdemo v maščobah prežvekovalcev (mleko, loj), vendar v majhnih količinah, le v dveh do petih odstotkih.
Za industrijo hvaležne in poceni
Veliko več jih nastaja pri termični ali pa drugačni obdelavi olj, ki vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin. Transmaščobe torej nastajajo pri cvrtju in pečenju in kar je še posebej pomembno, pri industrijski predelavi, opozarja Pravst: "Industrija ne more pripraviti piškotov, ker bi olja stekla, zato jih treba spraviti v trdno obliko pri sobni temperaturi. V preteklosti se je to pogosto dogajalo s postopkom, ki ga imenujemo delna hidrogenizacija. Tako nastale maščobe so zelo trdne, imajo vpliv na teksturo živil, na občutek v ustih. Ker so termično zelo stabilne, povečujejo obstojnost živil, torej rok trajanja," je o teh za industrijo hvaležnih in poceni maščobah dejal Pravst.
Največ transmaščob lahko najdemo v ocvrti hrani - v krofih, čipsu, ocvrtem mesu, krompirčku ... Pozorni moramo biti na peciva in slaščice, nekatere naše pekarne in slaščičarne jih še vedno na veliko uporabljajo.
V margarinah jih ni več
Na srečo so jih tisti odgovornješi proizvajalci umaknili: "Prelomni trenutek se je zgodil leta 1988, ko je bila postavljena prva hipoteza, da so tranmaščobe lahko zelo škodjive za zdravje. Od takrat naprej se je spremenilo veliko, WHO, pozneje pa tudi evropska agencija za varno hrano sta izdali priporočila, da se transmaščobe iz živil v večji meri odstranijo."
Trideset odstotkov naj bo maščob, vendar tistih dobrih
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj maščobe v vsakodnevni prehrani predstavljajo od 25 do 30 odstotkov energijskega vnosa, od tega naj ne bo več kot deset odstotkov nasičenih in več kot kot en odstotek trans maščob. Vsekakor pa velja, da je dobro prebirati označbe na živilih in se odločati za nakup izdelkov, ki zadovoljujejo priporočila zdravega prehranjevanja glede maščob.
Kako prepoznati prave?
Že zelo dolgo je v Evropi obvezno označevanje navedbe hidrogeniranih rastlinskih maščob v živilih, nimamo pa obveznega označevanja, koliko je v njih transmaščob: "Nekatere države so stopile korak naprej in so omejile količino transmaščob, ki se še lahko pojavijo v živilih na tržiščih. Prva je bila Danska leta 2004, ki je predpisala, da je lahko v njihovih živilih do dva odstotka trasnmaščob glede na količino vseh maščob. Pozneje so podobne ureditve sprejele še Švica, Avstrija, Islandija, Madžarska in Norveška. V ZDA so se lani odločili za drugačen način reguliranja, ugotovili so namreč, da to njihovo označevanje tranmaščob v živilih ne funkcionira in so se odločili prepovedati uporabo delno hidrogeniranih rastlinskih maščob v živillih," je še dodal Pravst.
Preberite še: Kaj dajejo v pecivo in bureke
Američani jih bodo v roku treh let popolnoma spravili s prodajnih polic. Kot smo na portalu že pisali, je v Sloveniji že pripravljen osnutek zakona, ki bo prepovedal izdelke z več kot dva odstotka transmaščob. Omejitev bi veljala tudi za živila iz drugih držav, predpis bi bil lahko sprejet v prvi polovici drugega leta.
vanda.levstik@zurnal24.si
jaz uporabljam palmino mast že več kot 5 let za cvrtje in holesterol mi je padel pa nisem nič shujšal ,olje v plastenkah preprosto več ni v naši hiši razen olivnega za solate ,brez brige da ke tudi kokosovo olje dobro oz. odlično
Jutri nesem bio-eko-vegan-ni-da-ni kokosovo olje nazaj v trgovino ga vržem trgovki v glavo ker laže in zavaja in zahtevam denar nazaj.