Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zbrala podatke o antibiotikih iz večjega dela sveta in pri tem ugotovila občutna razhajanja pri njihovi porabi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Poročilo WHO, ki temelji na podatkih iz 65 držav in regij za leto 2015, je tako na primer pokazalo, da na primer v Burundiju porabijo le štiri t. i. definirane dnevne odmerke antibiotikov na 1000 prebivalcev dnevno, v Mongoliji pa na drugi strani kar 64.
Definirani dnevni odmerek je statistično izračunan povprečni vzdrževalni odmerek, ki naj ga odrasli bolnik prejme v enem dnevu za glavno oziroma najpogostejšo indikacijo zdravila. Določa ga Center WHO za statistično obdelavo zdravil v Oslu, pojasnjuje Wikipedia.
Velika razhajanja znotraj posamičnih regij
V Evropi, od koder je WHO dobila najpopolnejše podatke, je bila povprečna poraba antibiotkov skoraj 18 definiranih dnevnih odmerkov na 1000 prebivalcev dnevno.
A znotraj te regije je na primer Turčija, kjer je povprečna poraba antibiotikov kar 38 definiranih dnevnih odmerkov. Gre za na primer petkrat višjo porabo od Azerbajdžana, ki je država z najnižjo porabo v regiji Evropa. Tam porabijo manj kot osem definiranih dnevnih odmerkov antibiotikov.
Kaj pa v Sloveniji?
Poraba antibiotikov v Sloveniji je bila v letu 2015 14,5 definiranih dnevnih odmerkov, v letu 2016 pa 13,9 definiranih dnevnih odmerkov, kaže lani objavljeno poročilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
"Velika razlika pri porabi antibiotikov po svetu kaže, da nekatere države verjetno zlorabljajo antibiotike, medtem ko druge nimajo zadostnega dostopa do teh zdravil, ki so ključna za reševanje življenj," je v sporočilu za javnost posvarila WHO.
"Pretirana raba in zloraba antibiotikov ter drugih antimikrobikov sta glavni razlog antimikrobne odpornosti," je ocenila direktorica oddelka za ključna zdravila in zdravstvene proizvode pri WHO Suzanne Hill. "Brez učinkovitih antibiotikov in drugih antimikrobikov ne bomo več zmožni zdraviti običajnih infekcij, kot je pljučnica," je poudarila.
Antibiotiki, ki so jih odkrili v 20. letih minulega stoletja, so odtlej rešili na milijone življenj, saj so premagali bakterijske bolezni, kot so pljučnica, tuberkuloza in meningitis. A bakterije so se v zadnjih desetletjih naučile prilagoditi tem zdravilom in nanje razvile odpornost.
Odpornost lahko bakterije razvijejo takrat, ko bolniki uporabljajo antibiotike, ki jih dejansko ne potrebujejo, ali ko ne zaključijo zdravljenja, kot je bilo predpisano. V takih primerih na pol premagane bakterije dobijo priložnost za okrevanje in razvoj odpornosti.
Kot je še poudarila Hillova, poročilo WHO kaže, da je za zmanjšanje nepotrebne rabe antibiotikov nujno uveljavljanje takšnih zdravstvenih politiki, ki bodo določale, da je antibiotike mogoče dobiti zgolj na recept.
A poročilo WHO skrb izraža tudi zaradi nizke porabe antibiotikov v določenih delih sveta. "Odpornost se lahko pojavi, ko si ljudje ne morejo privoščiti celotnega cikla zdravljenja ali imajo dostop zgolj do zdravil nižjega standarda ali ponarejenih zdravil," je poudarilo.
Pri WHO so priznali, da je slika porabe antibiotikov po svetu daleč od popolnosti, saj danes objavljeno poročilo vključuje le štiri države v Afriki, tri na Bližnjem vzhodu in šest v azijsko-tihomorski regiji. Na seznamu preučenih držav na primer ni ne ZDA ne Kitajske in ne Indije.
Pri WHO vedno znova opozarjajo, da svetu zmanjkuje učinkovitih antibiotikov, lani pa so države in velika farmacevtska podjetja pozvali, naj ustvari novo generacijo zdravil, ki bi se bila sposobna spopasti s smrtonosnimi superbakterijami.
