Odkritje v jamah v Belgiji in Španiji kaže na potencialen obstoj "aspirina", morda celo "penicilina", ki ga je uporabljala že ta skrivnostna in izumrla človeška vrsta.
Do ugotovitev so prišli avstralski znanstveniki, ki so analizirali zobne obloge štirih neandertalcev. Vodilna raziskovalka Laura Weyrich z univerze Adelaide je ob tem poudarila, da jim je DNA analiza vzorcev starih od 42 do petdeset tisoč let postregla s številnimi novimi informacijami:
"Zobne obloge vsebujejo mikroorganizme. Ker so med njimi še koščki hrane, so te obloge odlično ogledalo za raziskovanje življenja neandertalcev in odličen izvor informacij o njihovi prehrani ter izkoriščanju okolja, v katerem so živeli," je za revijo Natural pojasnila raziskovalka.
Najpomembnejše informacije so sicer znanstveniki dobili iz čeljusti, ki so jo našli v španski jami El Sidron: " Iz te čeljusti je še kako razvidno, da ga je mučil zobni abscec," dejal avstralski znanstvenik Alan Cooper in dodal, da je poznejša analiza DNA odkrila nekaj povsem nepričakovanega.
Aspirin iskali v zdravilnih zeliščih
"Neandertalci so jedli beli topol, ki vsebuje salicilno kislino, ta pa je aktivna sestavina aspirina," je dejal: "Še bolj zanimivo pa je to, smo ob tem naleteli še na sledove naravnega antibiotika v plesni (penicilin)," je poudaril avstralski raziskovalec.
To bi bilo fantastično
"Ugotovitve kažejo, da se je neandertalec dobro spoznal na zdravilne rastline, kot tudi na njihove protivnetne učinke, ki jih jih uporabljal za zdravljenje," je še dejal Cooper: "Uporaba penicilina 40 tisoč let pred Alexandrom Flemingom? To bi bilo fantastično spoznanje, ki je povsem v nasprotju z današnjim poenostavljenim gledanjem na naše prednike," je dejal.
Strokovnjaki so še ugotovili, da se je hrana neandertalcev spreminjala z lokacijo; v Belgiji so jedli meso danes izumrlega volnatega nosoroga in divje ovce. Kot prilogo so jedli divje jurčke.
Neandertalci v Španiji so kot kaže bili so vegetarijanci, saj pri njih niso odkrili sledov mesa. Uživali so pinjole, gobe, mah in lubje.
