Postali odlagališče izdelkov slabše kakovosti?

"Trditve nekaterih, da na skupnem evropskem trgu ni živil dvojne kakovosti, je lažna novica," je na okrogli mizi o problematiki dvojne kakovosti izdelkov dejal evropski poslanec Igor Šoltes. "Enotni evropski trg je še daleč od enotnega trga in tukaj je tudi hrana," je dodal Šoltes, ki je opozoril, da so temeljne pravice potrošnikov zapisane v številnih evropskih dokumentih,"vendar imamo kljub močni zakonodaji resne težave," je dodal. 

Dogaja se prehranski apartheid

Razlike med tako novejšimi članicami in starimi članicami EU so se po besedah evropskega poslanca pokazale skozi številne analize, mnogi pa so ob tem opozarjali, da nove članice ne smejo dopustiti in postati odlagališče izdelkov slabe kakovosti. "Slišati je bilo tudi, da se dogaja prehranski apartheid, kar je seveda popolnoma nedopustno," je opozoril Šoltes.

Primerjava Svet Hrvatje besni, ker jih pitajo s slabšimi izdelki od Nemcev

Čeprav je prodaja dveh izdelkov različne kakovosti v enaki embalaži v različnih članicah po evropski zakonodaji prepovedana, se to dogaja in potrošniki še vedno pritožujejo zaradi drugačnih okusov kave in čokolade, kar pomeni, da govorimo o enotnem trgu dvojnih standardov. Načeloma isti izdelki se še vedno razlikujejo tako po velikosti, kakovosti in okusu. 
 

Razlogi v glavnem ekonomski

Po besedah ekonomista Marka Hočevarja gre za prilagajanje proizvajalcev kupni moči posameznih držav: "Podjetja hočejo prilagajati svoje stroške v državah, kjer so cene nižje," je dodal. Po besedah profesorja z Ekonomske fakultete v Ljubljani so razlogi tudi v različni zahtevnosti trgov, kar po skupaj ni nič novega, saj se je dogajalo že v preteklosti. " Spomnimo na Jugo, ki je bil za ameriški trg boljši kot za domači, jugoslovanski trg,"

Nutella se brani z okusom

Razlog je tudi v tem, da  proizvodnja prehranskih izdelkov pod isto znamko poteka na različnih lokacijah, kar pomeni različne sestavine v izdelku (McDonalds), enako velja za proizvajalce pijač, saj se tudi voda razlikuje glede na lokacijo. "Četrti razlog, ki ga navajajo proizvajalci pa je v tem, da se trgi ne razlikujejo samo po cenovni moči, ampak tudi po okusih. Tako se nutella  brani z okusom, češ da Italijani hočejo bolj sladko, nizozemski paradižnik pa naj bi imel bolj blag in voden okus."

V Sloveniji ni tako hudo?

Analiza Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je analizirala izdelke za vzhodne in zahodne trge, je sicer pokazala določene nepravilnosti, ne pa signifikantnih odstopanj, je raziskavo, o kateri smo poročali tudi na našem portalu, povzel vodja sektorja za živila, krmo in zdravila na upravi Matjaž Guček.

Preverjali tudi v Sloveniji

Več odstopanj je odkrila ZPS v primerjavi 32 parov izdelkov iz Slovenije in Avstrije, je povedala predsednica Zveza potrošnikov Slovenije Breda Kutin.

ZPS je v pregledu trga med 32 pari izdelkov s slovenskih in avstrijskih trgovinskih polic, odkrila 10 parov izdelkov različne kakovosti. Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili v pijači Coca Cola, pri mlečni čokoladi Milka, pri konzervi jetrne paštete Primana, pri mesnem narezku Primana, v brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget, pri sadnem jogurtu z okusom jagode Budget ter pri Hoferjevi toast šunki. Razlike so zaznali tudi v pregledu tuninega namaza Rio mare pate, mlečni čokoladi Riquet ter Hoferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode Milfina.

Običajen način podražitve

Ob tem je Kutinova spomnila predvsem na čokolado, pakirano v enaki embalaži, ki so jo v Avstriji prodajali  v 80-gramski, na slovenskem trgu pa v 100-gramski različici. "To je precej običajen način podražitve izdelka," je dodala.

EU trenutno pripravlja vseevropsko primerjalno analizo kakovosti izdelkov. Za analizo, ki bo potekala poleti, sicer Kutinova pravi, da v ZPS velikih rezultatov tega ne pričakujejo. "V komisiji za usklajevanje metodologije je imela industrija zelo močen položaj, bila je enakovredno zastopana," je pojasnila. "Tako na primer v metodologiji ni opredeljeno, kaj je signifikantna razlika, zožan je nabor potencialnih izdelkov za analizo,"je dodala. 

Zavajanje je težko dokazati

Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je na primer opozoril na težavo pri dokazovanju zavajajočih poslovnih praks. Izpostavil je definicijo iz nove evropske direktive, da je zavajajoča poslovna praksa takšno trženje izdelkov na različnih trgih, da bi potrošnik izdelek lahko kupil, ker bi menil, da je enak. "Načeloma ni nedopustno tržiti različnih proizvodov na različnih trgih, a morajo biti jasno označeni kot različni," je dodal.

Kljub vsemu so po besedah govorcev slovenski potrošniki dobro osveščeni, čeprav je težko pričakovati, da bodo  sami ob nakupih podrobno preverjali vse deklaracije in jih primerjali z izdelki iz tujine. "Nepoštene prakse je treba objavljati, to bo velika kazen za trgovce in za podjetja," je poudaril ekonomist Marko Hočevar. "Na dolgi rok verjamem, da se spoštovanje potrošnika splača," je dodal.

Boljša zaščita potrošnikov

Evropska  komisija je 11. aprila predlagala nov dogovor za krepitev pravic potrošnikov, ki med drugim predvideva učinkovitejše kazni za kršitelje in možnost skupinske tožbe v celotni uniji, krepi ukrepanje proti dvojni kakovosti proizvodov, vsebuje pa tudi posodobitev pravil o nepoštenih poslovnih praksah. Svoj prispevek k ureditvi razmer na trgu pa želi dati tudi Evropski parlament, ki pripravlja resolucijo o neenotni kakovosti proizvodov na enotnem trgu.

Popolnoma nesprejemljivo Zdravje Dvojna kakovost hrane: Bruselj obljubil ukrepe