Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) letos ni zabeležil izbruhov ošpic, so pa zabeležili osem primerov okužbe s to boleznijo. V eni od bolnišnic v Berlinu je zaradi ošpic v sredo umrl 18-mesečni deček, potem ko so v začetku februarja v Nemčiji imeli hud izbruh te bolezni. Tako hudega poteka bolezni pri nas niso zaznali že dolgo.
Slovenski primeri
V minulih dneh so na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana obravnavali dva predšolska otroka, okužena z ošpicami. Po zakonu so vsak primer nalezljive bolezni v roku nekaj ur dolžni prijaviti NIJZ, kjer nato preverijo, s kom vse je bil okuženi v stiku ter tako iščejo morebitne okužene.
V tem primeru so stopili v stik z družinami otrok iz vrtca, ki ga otroka obiskujeta, pa tudi z vsemi osebami, ki so bile istega dne na infekcijski kliniki, je pojasnila zdravnica na infekcijski kliniki Tatjana Mrvič. "Ošpice so bolezen, ki se širi po zraku, tudi če je bolnik v drugem prostoru, je še vedno možnost prenosa okužbe," poudarja Mrvičeva. Predšolski otroci so sicer enkrat cepljeni in tako zaščiteni, a več časa kot je minilo od prvega cepljenja, slabša je zaščita.
Prav zato po programu vsi slovenski otroci pred šestim letom starosti dobijo še obnovitveno dozo cepiva proti ošpicam. "Ker za štiri- ali petletnike ne moremo več vedeti, ali so od prvega cepljenja še dovolj zaščiteni, take otroke običajno kličemo na ponovno cepljenje," pravi Mrvičeva. Poudarja, da na ponovno cepljenje ne kličejo le otrok, ampak tudi odrasle, saj so v preteklosti v določenem obdobju proti ošpicam cepili le z eno dozo cepiva, zato mnogi odrasli niso več ustrezno zaščiteni.
Tudi po stiku cepljenje
Kot pojasnjuje Mrvičeva, je do tri dni po stiku z okuženo osebo še mogoče cepiti in s tem zagotoviti zaščito pred okužbo. Cepiti je možno, če oseba nima visoke vročine ali drugih hujših bolezenskih znakov. Zdravstvena ustanova ob prijavi primera hude nalezljive bolezni, med katere spadajo tudi ošpice, to javi NIJZ skupaj z osnovnimi podatki o oboleli osebi. Pristojni na inštitutu pa nato podatke preverijo. V zvezi z ošpicami tako postopajo že od novembrskega izbruha po pasji razstavi v Šempetru pri Gorici, dodaja Mrvičeva.
Ošpice so v Sloveniji veljale za iztrebljene do leta 2009, ko so se začele spet pojavljati. Od lani je primerov veliko več, podobno kot drugod po svetu, pravi Mrvičeva. "V Ameriki imajo izbruh, kot ga niso videli že desetletje. V Bosni in Hercegovini imajo izbruh, prav tako v Italiji. Slovenija je tu vmes in tudi bolezni pridejo k nam." Tudi ob izbruhu lanskega novembra je bolezen na pasjo razstavo zelo verjetno prinesel nekdo iz tujine, dodaja Mrvičeva. "Tudi trenutni izbruh ošpic v Berlinu pripisujejo tamkajšnjim emigrantom iz Bosne," še pojasnjuje zdravnica.
Mrvičeva ponovnemu pojavljanje že skoraj iztrebljene bolezni pripisuje zniževanju precepljenosti populacije. Vedno več je namreč staršev, ki se ne odločijo cepiti svojih otrok. "Za ošpice vemo, da mora biti precepljenost res zelo visoka, ker je to ena najbolj kužnih bolezni, ki se prenaša po zraku," je še dodala Mrvičeva.
Več kot 40 ljudi
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega kožnega izpuščaja. Ta se pojavi na obrazu od tretjega do sedmega dneva bolezni, se nato razširi po telesu in traja štiri do sedem dni. Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je razmeroma redek.
Edina učinkovita zaščita pred ošpicami je cepljenje, še dodajajo na NIJZ. V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje proti ošpicam uvedeno leta 1968. Drugi odmerek je bil uveden v program že v letu 1974 oziroma leta 1978. Od leta 1990 pa so otroci praviloma cepljeni proti ošpicam z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek prejmejo po prvem letu starosti, drugega pa ob vstopu v šolo.
