Med vsemi kontitenti je prav Evropa tista, ki se najhitreje stara, na stari celini pa Slovenija spada med najhitreje starajoče se družbe. Čeprav se štejemo med naprednejše države, nam dolgotrajna ureditev skrbi za starejše nikakor ne gre od rok, zakona o dolgotrajni oskrbi namreč še vedno nimamo, čeprav so bili osnutki pripravljeni že pred več kot desetimi leti.
Gre za zakon, ki bi moral po mnenju strokovnjakov reševati tudi hudo revščino velikega števila ostarelih, prenašanje revščine iz generacije v generacijo z obveznostmi, ki so naložene otrokom oskrbovancev, in podplačanost in preobremenjenost tistih, ki nudijo storitve.
Številne pripombe
Predlog zakona Cerarjeve vlade, v katerem je bilo predvideno tudi posebno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, je prispel celo do javne obravnave, vendar je zaradi številnih pripomb obstal v predalu. Tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravilo ministrstvo Milojke Kolar Celarc označila za veliko razočaranje. Kot je povedala pred koncem lanskega leta, predlog favorizira možnost, da neformalno oskrbo prevzamejo družinski člani, kar pa sproža vprašanje vpliva na položaj žensk. Na začetku tega leta je vlada odstopila in čakajo nas volitve.
"Na volitvah odločamo o prioritetah družbe, upajmo, da bo nova vlada poskrbela, da bodo tudi starejši in drugi imeli kaj od visoke gospodarske rasti, s katero se je vlada v odstopu tako rada pohvalila," pravi Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Nasploh naj bo skrb za starejše prioriteta prihodnje vlade, pozivajo nevladne organizacije, ki so politične stranke ter kandidate in kandidatke opozorile, da je skrajni čas, da odgovorni trajnostno uredijo področje skrbi za starejše.
Naraščajo plačila iz lastnega žepa, vse težje je dobiti prosto mesto v domovih za starejše, ki so se zaradi vedno bolj bolnih starostnikov spremenili v negovalne bolnišnice. Takšno stanje povečuje socialne stiske in revščino med starejšimi. Zaradi demografskih trendov – v nekaj letih bodo takšne storitve potrebovale zelo številčne povojne generacije baby boom – postaja stanje na tem področju izredno zaskrbljujoče, kandidate na volitvah opozarja osem nevladnih organizacij.
Povečanje zmogljivosti v domovih za starejše
Poleg tega, da zahtevajo dostop do storitev vsem, ne glede na premoženje, nevladniki zahtevajo nove domove za starejše. Da bi lahko sledili potrebam generacije baby boom, bo treba po njihovem zagotoviti vsaj 500 novih postelj letno. Zmogljivosti mreže domov za starejše že danes ne zadoščajo za 4,8-odstotno ciljno pokritost prebivalstva, starega 65 let, so zapisali.
Vsaj 1500 novih postelj
Nevladniki opozarjajo, da je bil največji delež domov za starejše v javni lasti zgrajen v obdobju med letoma 1975 in 1980 in so vse manj primerni za oskrbo starejših. V domovih za starejše je tako trenutno še vedno 3414 postelj v tri- in večposteljnih sobah, kar je neprimerno za sodobne potrebe. Ob preureditvi neprimernih tri- in večposteljnih sob v največ dvoposteljne, bo treba za nadomestitev namestitvenih zmogljivosti, ki bi jih s tem izgubili, poskrbeti za približno 1500 novih postelj.
Cene zdravstvene nege, ki bodo pokrile stroške.
Plačila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljene storitve zdravstvene nege v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih od lanskega leta prvič doslej ne pokrivajo več niti stroškov kadra. Izvajalci tako na tem področju ustvarjajo visoko izgubo, ki so jo prisiljeni pokrivati tudi z varčevanjem pri vlaganjih v nujno potrebne izboljšave in obnovo objektov.
Pomoč na domu
Zaradi naraščanja potreb prihaja do čakalnih vrst tudi pri pomoči na domu, občine zelo različno sofinancirajo tovrstne storitve, kar pomeni, da so starejši postavljeni v izrazito neenakopraven položaj glede na to, kje bivajo. Dnevni centri, začasne namestitve in centri dnevnih aktivnosti se zaradi neurejenih zakonskih okvirov niso ustrezno razvili, prav tako država teh oblik storitev, ki ljudem omogočajo, da dlje časa živijo izven institucije, nikoli ni sistemsko podprla: "Veliko prostora za izboljšave je tudi pri različnih vmesnih bivalnih oblikah, in to kljub temu, da mnogi starejši v Sloveniji živijo v povsem neprimernih stanovanjih," v pozivu bodočim oblastnikom opozarja osem nevladnih organizacij.
Skrb ne more biti prisila
Sistem dolgotrajne oskrbe uporabnikov ne sme siliti, da zanje skrbijo njihovi svojci: "Odločitev za družinsko oskrbo mora vedno biti svobodna izbira, ne pa posledica prisile"! Zato mora nova ureditev tem skrbnikom zagotoviti različne oblike družbene podpore, kot so pravica do plačanega dopusta za skrb za starejše, možnost nadomeščanja pri oskrbi in kombiniranje družinske oskrbe z razvejanimi storitvami oskrbe na domu ter občasne institucionalne oskrbe, so prepričani.
